Se lahko na Daljnem vzhodu vojaško spopadeta stara in nova svetovna velesila? Po desetletjih napetosti je Tajvan, otok s površino nekaj manj kot dveh Slovenij in skoraj 25 milijoni prebivalci, postal poligon merjenja moči vse bolj sodobne vojske Ljudske republike Kitajske in najmogočnejše vojaške mašinerije na svetu, ki jo imajo Združene države Amerike. Za zdaj ostaja le pri kitajskih provokacijah in ostrih političnih tonih, a vojaški analitiki opozarjajo, da bo Kitajska do leta 2025 imela dovolj vojaških kapacitet, da bi lahko sprožila invazijo na otok, ki se je od komunistične Kitajske odcepil leta 1949 in ga uradni Peking ves ta čas vidi kot neločljivi del svojega ozemlja.{infobox-quote_full}178333{/infobox-quote_full}
"Grožnje iz Kitajske se povečujejo iz dneva v dan," je v sredinem intervjuju opozorila tajvanska predsednica Tsai Ing-wen. "Ko avtoritarni režimi pokažejo ekspanzionistične težnje, bi se morale demokratične države združiti, da bi se jim zoperstavile. Tajvan je v prvih bojnih vrstah," je dejala Tsaieva in dodala, da verjame, da bi ZDA branile Tajvan, če bi ga Kitajska napadla. Prvič je potrdila tudi, da je na otoku prisotno majhno število ameriških vojakov, ki pomagajo pri usposabljanju tajvanske vojske. Tsaieva ni želela razkriti točnega števila ameriških vojakov na otoku. Dejala je, da jih "ni toliko, kot si ljudje mislijo". Po neuradnih podatkih naj bi šlo za kakih 20 vojaških inštruktorjev. Predsednica je še dodala, da bi se bila pripravljena pogovarjati s kitajskim voditeljem Xi Jinpingom. "Lahko se pogovarjamo o naših razlikah in se poskušamo dogovoriti, da bomo lahko mirno sobivali." Kitajska je s tajvanskim vodstvom prekinila vso komunikacijo junija 2016, mesec zatem, ko je sedanja predsednica prevzela svojo funkcijo, potem ko je na volitvah porazila precej bolj prokitajskega protikandidata.{api_embed_photo}721278{/api_embed_photo}
Na odziv kitajske strani seveda ni bilo treba dolgo čakati. Iz Pekinga so sporočili, da odločno nasprotujejo kakršnim koli uradnim ali vojaškim stikom med prestolnicama Tajpejem in Washingtonom. Kitajska je ZDA prav tako očitala, da poskušajo ustvariti težave. Kitajski državni časopis Global Times, ki praviloma sporoča stališča Komunistične partije Kitajske, je medtem v uvodniku ocenil, da "to, da so ameriške enote nameščene na Tajvanu, prestopa vse meje".
Spričo naraščajočih napetosti glede Tajvana je ameriški predsednik Joe Biden že pred tednom Pekingu povsem jasno sporočil, da bi ZDA ob morebitnem kitajskem napadu branile demokratični Tajvan. Ameriške oblasti še nikoli doslej niso tako jasno sporočile, da so odločene braniti Tajvan v primeru invazije Kitajske, ampak so to vprašanje doslej zavestno puščale vsaj delno odprto oziroma nedorečeno, čeprav je iz njihovih vojaških vaj, ki jih izvajajo na tem območju, jasno, da so pripravljene na eskalacijo konflikta. Biden je prekinil to politiko "strateške dvoumnosti" in Pekingu poslal zelo nedvoumno sporočilo. Kot je še dodal, mora ta razumeti, "da ne bomo naredili koraka nazaj in svojih stališč ne bomo spreminjali". Doslej so ZDA takšna nedvoumna sporočila pošiljala svetu, zlasti pa Kitajski in Severni Koreji, le glede varnosti Japonske in Južne Koreje. S tem se je Biden posredno odzval na besede Xi Jinpinga, ki je v nagovoru ob 110. obletnici revolucije, ki je zrušila zadnjo kitajsko dinastijo, poudaril, da je treba izvesti "ponovno združitev" s Tajvanom, in posvaril pred vmešavanjem tujih sil, saj da je vprašanje Tajvana izključno kitajska notranja zadeva.
