Talibani so pozno v sredo v manj kot enem tednu od začetka ofenzive zavzeli že deveto prestolnico province. Kot zadnja je v roke talibanov padla prestolnica Fajzabad v provinci Badakšan. Afganistanski predsednik Ašraf Gani je odletel v severno mesto Mazar-i-Šarif, da bi zagotovil podporo tamkajšnjim silam, ki jih oblegajo talibani.
"Pozno v torek so se varnostne sile, ki so se že dneve borile s talibani, znašle pod okrepljenim pritiskom. Talibani so zdaj zavzeli mesto. Obe strani sta utrpeli hude izgube," je o zavzetju Fajzabada povedal lokalni politik Zabihulah Atik. Zavzetje mesta so potrdili tudi talibani, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Vladi teče voda v grlo
Gani si medtem želi krepiti moralo v enem največjih mest Afganistana, ki ga že dneve oblegajo talibani. Glede na izjavo iz predsedniške palače bo predsednik preveril splošno varnost na severu. Po pričakovanjih se je Gani na srečanju z vplivnim lokalnim politikom Ato Mohamedom Nurom in znanim afganistanskim poveljnikom Abdulom Rašidom Dostumom pogovarjal o obrambi mesta. Izguba tega mesta bi bila hud udarec za vlado v Kabulu, pomenila pa bi tudi izgubo nadzora na severu, ki je dolgo veljal za utrdbo protitalibanskih milic. piše Slovenska tiskovna agencija STA
ZDA medtem vztrajajo pri načrtih glede umika vojakov do konca meseca. Ameriški predsednik Joe Biden je poudaril, da se morajo Afganistanci zdaj boriti zase. "Morajo se boriti zase, boriti za svoj narod," je dejal.
Po njegovi oceni ima afganistanska vlada večje število varnostnih sil, vendar se morajo te tudi želeti boriti, je dodal in zagotovil, da ZDA umika ne obžalujejo.
Talibani so po majski napovedi ZDA o umiku zavezniških sil iz Afganistana sprožili silovito vojaško ofenzivo. V zadnjih dneh in tednih nizajo uspehe na bojišču. Zavzeli so že devet glavnih mest provinc, ki jih je skupaj 34, številne pa še oblegajo. Napade izvajajo tudi v Kabulu. Ne ozirajo se na mednarodna opozorila in pozive k prekinitvi ognja, ampak pospešeno izvajajo svoje načrte za prevzem oblasti v državi. Z območij medtem beži na tisoče civilistov.
Beguncev ne vračajo več
Medtem zaostrovanje razmer v Afganistanu v EU ustvarja trenja glede vprašanja vračanja nezakonitih migrantov v državo. Afganistanske oblasti so EU že julija pozvale k trimesečni zamrznitvi prisilnega vračanja beguncev. K temu pozivajo tudi veleposlaniki članic EU v tej državi, a šest članic unije želi, da se to nadaljuje. Nemčija, Avstrija, Belgija, Danska, Grčija in Nizozemska so minuli teden v pismu evropski komisiji pozvale k nadaljnjemu prisilnemu vračanju nezakonitih migrantov iz Afganistana kljub prodiranju talibanov. Viri pri EU so sicer povedali, poroča Slovenska tiskovna agencija (STA), da v prihodnjih mesecih še ne pričakujejo prisilnega vračanja. Avstrija in Nemčija, ki sta imeli nekaj kandidatov za vrnitev, sta po njihovih navedbah te dejavnosti prekinili. Za ustavitev vračanja nezakonitih migrantov se je včeraj odločila tudi Nizozemska. "Razmere v Afganistanu bi se lahko spremenile in dogajanje v prihodnosti je tako negotovo, da sem se odločila za moratorij za odločitve o izgonih in same izgone," je povedala državna sekretarka na nizozemskem pravosodnem ministrstvu Ankie Broekers-Knol. Moratorij bo trajal šest mesecev in velja za afganistanske državljane, je pojasnila v nizozemskem parlamentu.
EU tudi nima enotnega seznama varnih tretjih držav, ki bi lahko bil skupna podlaga za odločanje, ali se bo migrante pošiljalo nazaj v države izvora, še piše nemška tiskovna agencija DPA. Vsaka država sama oceni, ali je vrnitev mogoča. Prisilnega vračanja iz EU pa je v bistvu malo. Letos so doslej zabeležili 1200 vrnitev nezakonitih migrantov iz Afganistana, pri čemer je bilo prisilnih vrnitev 200, 1000 pa je bilo prostovoljnih.
Ob tem tudi izpostavljajo, da je na splošno migracijska slika precej dobra. Letos so zabeležili okoli 4000 prihodov, kar je za 25 odstotkov manj kot leta 2020. Vseeno je bojazen pred novim migracijskim valom velika, saj se humanitarni položaj hitro slabša. Viri pri EU izpostavljajo izjemno zaskrbljenost zaradi hitrega stopnjevanja humanitarnih potreb, tudi nasilja nad otroki. Le nekaj mesecev konflikta je po navedbah virov privedlo do okoli 400.000 notranje razseljenih, pričakovati pa je še okoli pol milijona na novo razseljenih, ki naj bi šli zlasti v Pakistan, Iran in Tadžikistan.
EU pogojuje pomoč
V EU sicer izpostavljajo pomen politične rešitve in sodelovanja mednarodnih akterjev, ki da jih druži želja ohranitve stabilnega Afganistana, saj nihče ne želi novega migracijskega vala, povečanja proizvodnje heroina in krepitve islamskega ekstremizma. V EU upajo, da bo mogoče ustvariti vzdušje nujnosti političnega dogovora in miru ter ohraniti dosežke minulih 20 let. EU s političnim procesom pogojuje svojo finančno pomoč državi in priznavanje afganistanskih oblasti. Za prihodnja štiri leta je napovedala 1,2 milijarde evrov pomoči.
V zameno pričakuje nadaljnjo zavezanost demokraciji, delovanje na podlagi ustave, boj proti korupciji, vključujoča mirovna pogajanja, spoštovanje mednarodnih zavez in spoštovanje premirja. Pri tem je po navedbah virov ključno spoštovanje človekovih pravic, pravic manjšin, žensk in deklic ter pravice do izobraževanja.
