Talibani sestavljajo vlado. A spoznali bodo, da je državo lažje osvojiti kot upravljati

Tri tedne po zavzetju skoraj celotnega Afganistana se zmagoviti talibani pripravljajo, da iz vojaške postanejo tudi politična sila. Prioriteta je oblikovanja vlade, ki bi državo, ki jo je poleg 20-letne vojne, ki je terjala četrt milijona življenj, letos prizadela tudi suša, skušala potegniti iz ekonomske krize. Toda talibani se utegnejo kmalu prepričati, da se je lažje bojevati kot upravljati državo; med njimi namreč ni popolne politične enotnosti, kot je bila do smrti dolgoletnega voditelja mule Omarja, ki naj bi bil umrl leta 2013 zaradi zdravstvenih težav, temveč so razbiti na posamezne frakcije. Starejši talibani, ki so se kot politični voditelji večinoma zatekli v Katar, tudi ne želijo sodelovati z mladimi vojaškimi poveljniki.

Kljub temu je jasno, da naj bi premier postal mula Abdul Gani Baradar, dolga leta eden najtesnejših sodelavcev mule Omarja. Ta mu je tudi nadel vzdevek Baradar, kar v jeziku večinskih Paštunov pomeni brat. Star naj bi bil 53 let, velja pa tudi za enega od ustanoviteljev talibanskega gibanja. Ob ameriški invaziji sta skupaj s političnim mentorjem mulo Omarjem pobegnila v sosednji Pakistan in od tam vodila talibanske bojevnike. V začetku leta 2010 je pakistanska obveščevalna službe ISI aretirala Baradarja v Karačiju in ga zaprla. Po eni od razlag je bila to skupna pakistansko-ameriška akcija, po drugi razlagi pa naj bi bili Pakistanci aretirali Baradarja, da bi preprečili morebitno sklenitev miru med talibani ter ZDA in tedanjim afganistanskim predsednikom Hamidom Karzajem. Po osmih letih so ga Pakistanci izpustili na prostost, menda na izrecno željo tedanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki si je želel na ta način olajšati pogajanja s talibani. Ta so lani rezultirala s sporazumom v Dohi, ki je bil tudi povod za ameriški umik iz države ter za silovit vzpon talibanov. Glavni pogajalec na talibanski strani je bil prav mula Baradar. Z ameriške strani je mirovni sporazum podpisal posebni ameriški mirovni odposlanec Zalmay Khalilzad, ki je afganistanskega rodu. Marca 2020 se je z Baradarjem pogovarjal po telefonu tudi Trump. Ta je dejal novinarjem, da je bil to dober pogovor. Jeseni istega leta se je z Baradarjem v Dohi osebno srečal ameriški zunanji minister Mike Pompeo.

Toda tudi oblikovanje vlade talibanom ne bo pomagalo do širšega (zahodnega) priznanja njihovega Islamskega emirata Afganistan. Zunanji ministri Evropske unije so na neformalnem zasedanju na Brdu pri Kranju določili pet meril, od katerih bo odvisno sodelovanje EU s talibani, ki so prevzeli oblast v Afganistanu, podobno pa je tudi stališče ZDA.

Visoki predstavnik EU za varnostno in zunanjo politiko Josep Borrell je sicer ob tem poudaril, da ne gre za formalne zaključke zasedanja sveta, saj je bilo zasedanje ministrov neformalno. Po njegovih besedah bo sodelovanje s talibani, ki bo operativno, odvisno do njihovega izpolnjevanja petih meril. Prvo merilo je upoštevanje zagotovila, da Afganistan ne bo služil kot baza za izvoz terorizma v druge države. Drugo pa bo spoštovanje človekovih pravic, še posebej pravic žensk, vladavine prava in svobode medijev. "Tretje merilo bo vzpostavitev vključujoče in reprezentativne prehodne vlade, ki bo nastala na podlagi pogajanj med političnimi silami v Afganistanu," je povedal. Omogočanje prostega dostopa za humanitarno pomoč bo četrto merilo, je dodal Borrell.

"Povečali bomo humanitarno pomoč, a jih bomo presojali glede na dostop, ki ga omogočajo za to pomoč, v skladu z našimi pogoji in postopki," je pojasnil. Zadnje merilo pa bo izpolnitev zagotovil, ki so jih podali talibani, da bodo lahko tuji državljani in ogroženi Afganistanci, ki to želijo, zapustili državo.