Slovenski premier Janez Janša je s sobotno virtualno udeležbo na forumu iranske diaspore Free Iran World v Parizu in pozivom k preiskavi pomora tedanjih disidentov v Iranu leta 1988 dregnil v osje gnezdo. Kot je v svetovni diplomaciji kar običajno, je Iran poklical na zagovor slovensko veleposlanico v Teheranu Kristino Radej, toda Janši je obrnila hrbet tudi Evropska komisija.
Iranski zunanji minister Mohamed Džavad Zarif je namreč v nedeljo v telefonskem pogovoru z visokim zunanjepolitičnim predstavnikom EU Josepom Borrellom obsodil Janševe izjave glede pokola v Iranu leta 1988. Zarif je v pogovoru poudaril, da je bila udeležba Janše na dogodku iranske diaspore nesprejemljiva, njegove izjave pa nepremišljene. EU je pozval k razjasnitvi zadeve. Borrell je poudaril, da izjave premierja trenutno predsedujoče države Svetu EU ne izražajo stališča EU.
Ob tem je treba razumeti stališče Evropske unije v širšem kontekstu. EU si namreč kot ena od pogodbenic prizadeva za vnovično sklenitev tako imenovanega iranskega jedrskega sporazuma, podpisanega leta 2015, ki ga je tri leta kasneje enostransko zminiral tedanji ameriški predsednik Donald Trump.
Po sklenitvi sporazuma, ki ga je poleg EU oziroma Nemčije podpisalo še vseh pet svetovnih jedrskih velesil, stalnih članic Varnostnega sveta ZN, so bile namreč v zameno za iransko ustavitev bogatenja urana odpravljene mednarodne sankcije zoper islamsko republiko, kar je na široko odprlo vrata številnim evropskim podjetjem, ki so znova vzpostavila poslovanje z Iranom. Trump jih je nato z grožnjami s protisankcijami prisilil, da so se umaknile iz poslov, zdaj pa upajo, da bi se lahko vrnile.
Vnovični podpis jedrskega sporazuma je sicer negotov. Pogajanja na Dunaju, za katera se je zdelo, da dobro napredujejo, so se namreč ustavila in zdaj vsi čakajo na prisego novega iranskega predsednika Ebrahima Raisija čez slabe štiri tedne. Skrajno konservativni novi predsednik, ki bo nasledil spravljivejšega Hasana Rohanija, je sicer dolgo veljal za nasprotnika sporazuma, a je nedavno tudi resnični voditelj Irana, ajatola Ali Hamenej namignil, da mednarodne sankcije uničujejo iransko gospodarstvo. S tem je med vrsticami posredno pozval k nadaljevanju dunajskih pogajanj, ki so se pričela po januarski menjavi v Beli hiši.
Novi iranski predsednik Raisi naj bi bil, na kar opozarja Janša, eden od štirih visokih iranskih funkcionarjev, krivih za izvensodno likvidacijo političnih zapornikov leta 1988. V glavnem je šlo za pripadnike v Iranu prepovedane skupine Mudžahedini Halk, ki so se med sosedsko vojno borili na strani iraškega predsednika Sadama Huseina, saj so si kot privrženci nekdanjega šaha Reze Pahlavija prizadevali za strmoglavljenje leta 1979 ustanovljene Islamske republike. Ubitih naj bi bilo, kar je prevladujoča ocena, okoli 30 tisoč oporečnikov, medtem ko nekateri zgodovinarji omenjajo številko pet tisoč.
Na Janšev nastop in Borrellovo reakcijo se je odzval tudi evropski poslanec iz Slovenije dr. Klemen Grošelj. "Izjava Josepa Borrella, da izjava predsednika vlade Janeza Janše glede Irana ne odraža stališča EU, je ponoven fiasko slovenskega predsedstva Svetu EU komaj dober teden dni po začetku. Ne samo, da je nedavna izjava v nasprotju s skupnim stališčem EU do Irana, temveč kaže tudi na nezmožnost slovenskega predsedstva in članov aktualne slovenske vlade ločevati notranjepolitična stališča od skupnih evropskih stališč. Še bolj skrb vzbujajoča pa je nezmožnost slovenskega predsedstva in predsednika vlade Janeza Janše, da pri občutljivih zunanjepolitičnih temah in odnosih deluje, kot pritiče predsedujočemu Svetu EU - kot nevtralni posrednik," je med drugim zapisal Grošelj..
