Donald Trump z zavezniki že kuje načrte, kako bodo v primeru njegove ponovne izvolitve na položaj predsednika ZDA uporabili zvezno vlado za kaznovanje kritikov in političnih nasprotnikov, prvi ukrep pa naj bi bila napotitev vojske na ulice proti pričakovanim množičnim demonstracijam, je poročal ameriški dnevnik Washington Post. Trump je namreč svetovalcem in prijateljem v zadnjih mesecih napovedal, da bo uvedel preiskave proti svojim nekdanjim zaveznikom in uradnikom njegove vlade, ki so se obrnili proti njemu.
Med drugimi naj bi načrtoval preiskave proti nekdanjemu šefu kabineta Johnu Kellyju in nekdanjemu pravosodnemu ministru Billu Barru, pa tudi nekdanjemu načelniku štaba združenih poveljstev generalu Marku Milleyju, poroča časnik, ki se sklicuje na vire blizu nekdanjega predsednika. Trump je tudi že javno napovedal, da bo imenoval posebnega tožilca za pregon predsednika Joeja Bidna in njegove družine. Trumpovi sodelavci po poročanju časnika delajo načrte, ki jih kritiki opredeljujejo kot neustavne in izjemno nevarne. "Če bodo izvoljeni uradniki samovoljno preganjali nasprotnike, bomo postali banana republika," je dejal profesor ustavnega prava na univerzi Virginija Saikrishna Prakash.
Celotno strategijo so poimenovali Projekt 2025, na načrtih pa delajo konservativni inštituti, ki sestavljajo osnutke izvršnih ukazov med drugim za pošiljanje vojske na ulice v skladu z zakonom proti uporu proti državi. To je zakon, po katerem sedaj preganjajo Trumpove podpornike, ki so napadli kongres 6. januarja 2021. Tiskovni predstavnik konservativnega inštituta Heritage Rob Bluey je po objavi članka sicer zatrdil, da Projekt 2025 ne načrtuje ničesar v zvezi z napadi na politične nasprotnike ali zakonom proti vstaji. Tiskovni predstavnik Trumpove kampanje Steven Cheung pa je dejal, da je predsednik Trump vedno spoštoval zakon in red ter ščitil ustavo.
"Sploh ne dvomim, da se bo spravil na ljudi, ki so mu obrnili hrbet," je izjavil Kelly in še dodal, da je Trump nameraval preganjati politične nasprotnike že, ko je bil na položaju, sam pa je na pobude ali preslišal ali je nanje opozoril pravni urad Bele hiše. Barr je dejal, da je Trump mali človek, ki je lastne interese daje pred interese države. "Kar tresem se," je cinično odgovoril na vprašanje, ali razmišlja o Trumpovem pregonu, ker ni hotel pomagati pri razveljavitvi izida predsedniških volitev 2020.
Nekdanji namestnik pravosodnega ministra v Trumpovi vladi Rod Rosenstein je zagotovil, da bi politični pregoni kršili ustavo in sodišča bi jih zavračala. "Odločitve tožilstva brez političnega vpliva so bistvene za demokracijo in Bela hiša se nima kaj vpletati v pravosodje," je dejal za Washington Post. Nekdanji Trumpov direktor za proračun v Beli hiši Russ Vought pa nasprotno meni, da neodvisnost pravosodnega ministrstva od vlade ne temelji na ustavi ali zakonih. Tako meni tudi Jeff Clark, nekdanji uradnik pravosodnega ministrstva, ki je želel poslati vojsko na ulice leta 2021, ko je pričakoval, da Trump ne bo prostovoljno zapustil Bele hiše.
Medtem se predsednik Joe Biden leto dni pred volitvami za drugi mandat sooča s poraznimi številkami v javnomnenjskih anketah. Njegov volilni štab na to odgovarja, da je do volitev še daleč, in opozarja na podobno slabe ankete za Baracka Obamo leta 2011 in demokratsko stranko pred kongresnimi volitvami leta 2022.
Anketa časopisa New York Times in kolidža Sienna ugotavlja, da bi Biden v šestih ključnih državah, ki jih je osvojil leta 2020, vodilnega republikanskega kandidata Trumpa premagal le v Wisconsinu. Izgubil bi v Arizoni, Nevadi, Pensilvaniji in Georgii, v Michiganu pa je podpora izenačena. Anketa televizije ABC in inštituta Ipsos ugotavlja, da 76 odstotkov Američanov meni, da gredo stvari v napačno smer. Bidnu je podpora med temnopoltimi volivci in volivci latinsko-ameriškega izvora padla s 87 odstotkov v vzporednih anketah volitev 2020 na 49 odstotkov oziroma s 65 na 33 odstotkov. Biden se lahko v tej anketi tolaži s tem, da ima pozitivno mnenje o njem 33 odstotkov volivcev, o Trumpu pa 29 odstotkov.
Prav tako v nedeljo objavljena anketa televizije CBS in organizacije YouGov kaže, da bi Trump na volitvah dobil 51 odstotkov glasov, Biden pa 48 odstotkov. Leta 2020 je Biden dobil 51 odstotkov glasov, Trump pa 47 odstotkov. Čeprav je razlika v starosti med kandidatoma le tri leta, se 70 odstotkov volivcev v šestih ključnih državah ankete časopisa New York Times strinja, da je 80-letni Biden prestar za učinkovito opravljanje dela. Glede 77-letnega Trumpa tako meni 58 odstotkov volivcev.
Čeprav je inflacija od preteklega leta opazno padla, gospodarska rast pa je presenetljivo trdna, je večina volivcev v vseh anketah izrazila večje zaupanje republikancem glede vodenja gospodarstva kot pa demokratom.
