Đukanović v drugi krog, nato zmaga ni več zanesljiva

V nedeljo bo 542 tisoč črnogorskih volivcev šlo na četrte predsedniške volitve, od kar je država leta 2006 razglasila samostojnost in neodvisnost od tedanjega preostanka nekdanje SFRJ, imenovanega Zvezna republika Jugoslavija, ki ga je tvorila še Srbija.

Sporni volilni spiski

Pogovarjali smo se s politologom Zlatkom Vujovićem, ki v Podgorici vodi Center za monitoring in raziskovanje CEMI in bo na voliščih v nedeljo imel okoli tisoč neodvisnih opazovalcev: "Tudi v Črni gori imamo probleme z volilnimi spiski. Ocenjujemo, da imamo pri nas od 60 do 80 tisoč nelegalnih volivcev, ki so po večini dvojni državljani, predvsem v Srbiji. Naredili smo kontrolo nad volilnim spiskom v Hercegnovem in dokazali, da je tam kar 10,5 odstotka volivcev nelegalnih, saj Črna gora, kot recimo Avstrija, ne priznava dvojnega državljanstva. Toda podatkov iz Srbije uradna Podgorica ne dobi, zato uradno ne pozna dvojnih državljanov in bodo ti ljudje vendarle v nedeljo lahko volili. Po naših zakonih bi se namreč ljudje, ki so vzeli srbsko ali kako drugo državljanstvo, morali izpisati iz črnogorskega. Tega večina ni storila."

Kot najmočnejši kandidat se v nedeljo na volitve znova podaja sedanji predsednik Milo Đukanović iz Demokratske partije socialistov, ki Črno goro kot predsednik ali premier vodi že več kot tri desetletja. Očitajo mu številne rabote še iz časov, ko je kot mlad politik sledil politiki srbskega vožda Slobodana Miloševića, nato pa je zamenjal ploščo in se začel v precej avtokratskem stilu zavzemati za črnogorsko samobitnost in za članstvo svoje države v evroatlantskih integracijah. Ob številnih aferah si je omastil brke, tako tudi člani njegove družine in najožji podporniki.

Njegovih protikandidatov je še šest. Med njimi le ena ženska, to je Draginja Vuksanović Stanković iz Socialdemokratske stranke. Preostali kandidati so Jakov Milatović iz gibanja Evropa zdaj, Andrija Madić Koalicije za bodočnost Črne gore, neodvisni Jovan Radulović, pa Goran Danilović iz Zedinjene Črne gore in še Aleksa Bečić iz Demokratične Črne gore. Mnogi zunanji opazovalci napovedujejo, da bo ta mala balkanska država na teh volitvah izbirala med svojo prihodnostjo in preteklostjo, kot so denimo zapisali tudi pri Ifimesu - Mednarodnem institutu za bližnjevzhodne in balkanske študije v Ljubljani. Kajti razen Đukanovića naj bi bili vsi drugi kandidati bolj kot ne naklonjeni prosrbskim apetitom. Kot mi je spričo tega včeraj z veliko mero grenkobe dejal univerzitetni profesor iz Podgorice, ki je želel ostati anonimen: "Na žalost bi za Črno goro vendarle bilo najbolje, če bi znova izvolili Đukanovića."

Črna gora je sicer članica pakta Nato že od leta 2017. Toda v veliki meri ostaja ekonomsko odvisna ne le od Srbije - njeni državljani imajo v rokah 20 odstotkov podjetij v Črni gori -, pač pa tudi od Rusije, njeni državljani imajo v svojih rokah naslednjih 20 odstotkov črnogorske ekonomije, in še Kitajske. Slednja gradi avtocesto Bar-Buljare, ki je kritična državna investicija. Če država izposojenega denarja za gradnjo ne bi mogla vračati, bi imeli Kitajci pravico poseči po državnem premoženju.

Razpustili parlament

To pa še ni vse. Črna gora se je z veliki mukami izvila iz ustavne krize, saj so več kot pol leta v ustavnem sodišču od sedmih mest štiri zevala prazna. Pred mescem dni so le uspeli imenovati še tri sodnike, tako da je prazno mesto le še eno. Toda včeraj je država padla še v parlamentarno krizo, saj je predsednik Đukanović, ker prosrbsko usmerjeni mandatar Miodrag Lekić ni uspel v roku sestaviti vlade, razpustil 81-članski parlament. Danes naj bi še napovedal predčasne parlamentarne volitve, verjetno za 21. maj. Parlament je Lekića za mandatarja imenoval konec decembra lani, potem ko je s potrditvijo sprememb zakona o predsedniku države temu odvzel pooblastila za to imenovanje. Na položaju bi Lekić najkasneje včeraj moral naslediti premierja Dritana Abazovića, ki je po izglasovani nezaupnici od lanskega avgusta v tehničnem mandatu.

Vrnimo se k nedeljskim predsedniškim volitvam. Predvolilno kampanjo so zaznamovale ostre medsebojne debate, pa tudi domnevni fizični napad na Milatovića v Cetinju in grožnje s smrtjo Đukanoviću in Vuksanović Stankovićevi. Đukanović bo v nedeljo verjetno res dobil največ glasov, a še ne dovolj za zmago in tretji predsedniški mandat v prvem krogu. Drugi krog, ki bo 2. aprila, pa bi že utegnil biti veliko bolj negotov. To je odvisno od tega, kdo se bo poleg sedanjega predsednika uvrstili vanj: Milatović, Mandić ali Bečić. Za Mandića napovedujejo, da Đukanovića aprila ne bo premagal, imata pa menda za takšen podvig druga dva kandidata zrelo priložnost.