Iran je bila ena od prvih držav po Kitajski, ki jo je prizadela epidemija novega koronavirusa. Do včeraj so v tej državi z več kot 80 milijoni prebivalcev našteli skoraj 113 tisoč okužb in 6783 mrtvih. Kakšno je pravo stanje v državi, ki zelo nerada vidi predstavnike tujih medijev, v resnici ne ve nihče, saj tamkajšnje oblasti z vsemogočnimi verskimi voditelji ajatolami marsikatero stvar rade prikrijejo pred svetom. Nobenega dvoma pa ni, da s plinom in nafto bogata država v času pandemije še bolj trpi zaradi gospodarskih sankcij, ki jih je pred dvema letoma znova uvedel ameriški predsednik Donald Trump.
113
tisoč primerov koronavirusa so zaznali v Iranu, a številka se mnogim zdi prenizka
Uradniki nočejo videti koronavirusa
Svoj davek so terjali tudi iranski prazniki, novo leto in muslimanski sveti mesec ramazan, ki se je začel konec aprila. Iranski vrhovni vodja ajatola Ali Hamenej je sicer Irance pozval, naj med ramazanom molijo doma in tako prispevajo k zmanjšanju širjenja novega koronavirusa. Hamenej je v televizijskem nagovoru Irance prosil, naj se med ramazanom izogibajo množičnim zborovanjem, kot so skupne molitve in govori, a naj kljub temu ne zanemarijo bogoslužja in ponižnosti na svojem domu in v krogu družin. Toda v praksi je bilo pogosto drugače.
"Prva okužba s koronavirusom je bila potrjena 19. februarja 2020. Uradniki z ministrstva za zdravje so sporočili, da sta za covidom-19 zbolela dva človeka – in oba sta umrla," ob tem pravi M. iz Teherana. Ker so iranske oblasti stroge tudi do svojih državljanov, priimka ne bomo objavili. "Od prvega dne so ljudje verjeli, da je vlada poskušala skriti primere okužb, ker so 21. februarja potekale parlamentarne volitve. Primera so potrdili dva dni pred volitvami, a ljudem niso dali informacij, kako morajo ravnati in se zaščititi. Državljani so bili zaskrbljeni, a na nacionalni televiziji so govorili samo o volitvah. Šele jutro po volitvah so začeli poročati o virusu in o tem, kako se širi. Začeli so objavljati številke o okuženih in mrtvih. Večina ljudi je mislila (in še vedno je tako), da so vedno objavili manjše število, kot je bilo v resnici. Slišali smo, da testirajo samo ljudi, ki so v zelo slabem zdravstvenem stanju. Veliko novic je bilo tudi o ljudeh, ki jih je skrbelo, da so okuženi, a jih niso testirali. Statistiko najdete na vseh spletnih straneh o koronavirusu, a število okuženih in mrtvih se po obdobju naraščanja zdaj zmanjšuje. Vlada je že od prvega dne trdila, da v državi ne bo karantene, ljudi so s pomočjo nacionalnih medijev le pozvali, naj ostanejo doma, dokler lahko. Zaprli niso niti ustanov, kot so banke in državni uradi, in vse, ki so tam zaposleni, je skrbelo, a kljub temu so morali oditi v službo. Nekatere trgovce so prisilili, da zaprejo svoje lokale, in zaprti so bili zelo dolgo. Med perzijskimi novoletnimi prazniki je bilo v državi od 20. marca do 2. aprila vse zaprto. A takoj za tem je bilo spet vse po starem. Pred enim tednom so odprli še brivnice in kozmetične salone. Zdaj je odprto prav vse in vsi že hodijo v službo. Čudno je, da nimamo nobenih informacij o slabih razmerah v bolnišnicah. To pomeni, da ni umrlo veliko ljudi, čeprav je bilo nekaj novic o tem, da je umrlo precej starejših ljudi, a uradniki zdravnikom ne dovolijo, da bi njihovo smrt pripisali koronavirusu."
Zdravili so se z alkoholom
V začetku marca je 27 ljudi umrlo, več sto pa jih je moralo v bolnišnico zaradi zastrupitve z metanolom. V javnosti so se namreč pojavile govorice, da alkohol lahko pomaga pri zdravljenju okužbe z novim koronavirusom. V Iranu je pitje alkohola sicer prepovedano, a pogosto poročajo o smrtnih žrtvah pitja nezakonito proizvedenega alkohola. Uživanje metanola v velikih količinah lahko povzroči slepoto ali poškoduje jetra.
Pomaga Evropa, ZDA pač ne
Ker ZDA nočejo niti slišati o odpravi sankcij, so Francija, Nemčija in Velika Britanija, torej tri od šestih podpisnic jedrskega sporazuma iz leta 2015, konec marca Iranu na lastno pest poslale zaloge zdravstvene opreme. Pri tem so obšle ameriške sankcije proti Iranu z uporabo v ta namen vzpostavljenega mehanizma Instex. S tem je ta pred več kot letom dni vzpostavljeni mehanizem prvič doslej zaživel v praksi. Evropske države so finančni mehanizem Instex namreč vzpostavile prav v prizadevanjih za ohranitev leta 2015 podpisanega jedrskega sporazuma, katerega namen je preprečiti Iranu razvoj jedrskega orožja v zameno za odpravo sankcij. Mehanizem evropskim podjetjem omogoča poslovanje z Iranom mimo teh sankcij, ki so močno prizadele iransko gospodarstvo, v zadnjem času pa so okrepile še skrbi, da država ne bi pridobila zalog, ki jih potrebuje za boj proti trenutni zdravstveni krizi.
Vprašanje je, ali bo to zadostovalo. "Sprva je vlada zaradi volitev vse zavračala, nato pa tega ni več mogla početi, ker so ljudje vedeli, kaj se dogaja. Tako so izdali odredbo, da vsi ostanejo doma in ne odhajajo več v službo. Državi je na začetku primanjkovalo zaščitnih mask in rokavic, pa tudi če jih je bilo mogoče kupiti, je bila cena zanje zelo visoka, pojasnjuje M. iz Rashta, mesta z okoli 700 tisoč prebivalci na severu Irana. "Čez nekaj tednov je bila ta težava odpravljena. Zdaj vlada že sporoča, da lahko na nekaterih delovnih mestih začnejo delati, a s previdnostjo. Nekateri tega ne upoštevajo, se zabavajo, hodijo sem in tja. Jaz sem pek. Doma pečem torte in pecivo. Na začetku teh izrednih razmer nisem spekel ničesar, a zdaj že nekaj dni delam. Imam naročila in svoje izdelke dostavljam ljudem. Ni tako, kot je bilo prej, ampak sem zadovoljen."
