Ursula von der Leyen upa na zmago: Kakšne možnosti ima in kaj od napovedi izpred petih let ji je uspelo uresničiti?

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je včeraj na srečanju Krščansko-demokratske unije (CDU) v Berlinu potrdila, da se bo potegovala za nov petletni mandat na čelu Evropske komisije (EK), kar je stranka soglasno podprla. Dr. Marko Lovec, mednarodni politolog z ljubljanske Fakultete za družbene vede, je, ko smo ga vprašali, kako je šefici Evropski komisiji uspelo uresničiti obljube z začetka njenega mandata, namreč glede napovedi, da bo njena komisija geopolitična, zlasti pa glede zelenega in digitalnega prehoda. Kajti v resnici ima Evropska unija (EU) zavoljo tega upor kmetov in še veliko nezadovoljstva drugod.

Profesor je povedal: "Sedanja komisija je bila oblikovana v kontekstu krepitve zelenih strank in podnebne krize. To čezmejno vprašanje je – čeprav zelene stranke v Evropskem parlamentu niso podprle komisije – izkoristila za krepitev legitimnosti in program zelenega prehoda, ki je v času okrevanja po pandemiji z dodatnimi finančnimi viri na račun zadolževanja EU odigral pomembno vlogo. V času vojne v Ukrajini so odvisnost od ruskih energentov in zahteve po razogljičenju preostalih virov povzročile cenovne pritiske. Medtem na ravni EU ni bilo večjih posegov na trg in ne bistvenega povečanja finančnih virov, ki bi zmanjšali negativne vplive na posamezne članice in interesne skupine. Evropski kmetje so zajahali ta val nezadovoljstva – še v prvem letu vojne so zaradi visokih odkupnih cen več kot pokrivali višje stroške, komisija pa jim je popuščala pri okoljskih omejitvah in odobravala dodatne podpore v proizvodna sredstva. Tako je sama prispevala k današnjim stroškovno-cenovnim škarjam. Ker pa predsednica komisije prihaja iz Evropske ljudske stranke (ELS), zdaj ob levosredinski vladni koaliciji v Nemčiji podporo za še en mandat išče v članicah ELS, ki so na oblasti na Poljskem ali v Grčiji, pa pri zmerno evroskeptičnih desnih silah in celo pri italijanski premierki Giorgi Meloni, ki pa je članica Evropskih konservativcev in reformistov. Torej povsod tam, kjer so kmetijski interesi pomembni, in je zato popuščanje kmetom pred volitvami razumljivo."

Zaostaja pa tudi digitalni prehod, kajne? "Da, digitalna agenda je v primerjavi z zeleno skoraj nevidna. EU nima tehnoloških velikanov niti na področju strojne opreme niti na področju digitalnih platform, je pa kot prva regulirala uporabo umetne inteligence za zaščito temeljnih pravic," odgovori sogovornik. Glede geopolitike, ko lahko opazujemo neomajno podporo Ursule von der Leyen Ukrajini in, še veliko huje, tudi podporo Izraelu, zavoljo česar so bili precej nezadovoljni tudi nekateri znotraj njene komisije, dr. Marko Lovec spomni na pomislek že v zvezi z uporabo tega termina: "Geopolitika je razmišljanje 19. stoletja, razmišljanje Rusije Vladimirja Putina in nekaj, kar bi EU morala presegati. EU ne podpira Ukrajine zato, da bi si zagotovila dostop do tamkajšnjih naravnih virov ali okrepila svoj vpliv v Črnem morju in podobno, temveč zato, ker v 21. stoletju nobena država ne bi smela ljudem na ozemlju druge države odrekati pravico do svobodne volje. Izrael je, ne glede na to, kaj si mislimo o njegovi vladi, bil napaden in ima pravico do obrambe. Toda odziv Izraela je absolutno nesorazmeren in odpira vprašanja o namenih. EU ima načelno stališče glede nujnosti končanja spopadov in tudi nekatere predloge za pritisk na Izrael, od prepovedi izvoza orožja do sankcij proti naseljencem. Vendar imajo ključno vlogo pri tem ZDA, kjer so, tako kot pri Ukrajini, oči pomembnih igralcev uprte v prihajajoče predsedniške volitve, ko vsak zase upa, da bo Donald Trump spremenil pravila igre njim v prid. Pomembno je razumeti, kaj EU lahko in česa ne more. EU ne more igrati vloge ZDA, lahko pa skupaj z drugimi akterji zagovarja na pravilih temelječ mednarodni red. Nacionalizem drugih igralcev seveda vpliva tudi na EU, vendar pa ne more postati nosilna ideja EU, saj bi to pomenilo njen konec."

Ursula von der Leyen si bo zdaj morala zagotoviti še podporo vsaj dveh strank znotraj EPP, zeleno luč ji mora dati tudi politična skupina v Evropskem parlamentu. Na koncu jo mora podpreti še kongres EPP, ki bo marca v Bukarešti. V nagovoru v Berlinu je predsednica Evropske komisije po poročanju slovenske tiskovne agencije STA izpostavila izzive, s katerimi se je EU spopadla v času njenega mandata, vključno s pandemijo covida-19 in vojno v Ukrajini. Kot je poudarila, je Rusija poskusila EU spraviti na kolena z nafto in plinom, a se je EU uprla in vzpostavila energetsko neodvisnost. Med prihodnjimi nalogami je naštela izboljšanje konkurenčnosti in doseganje podnebnih ciljev, kot izzive pa je izpostavila še področja umetne inteligence, migracij in krepitev obrambnih sposobnosti EU.