Neimenovani policijski uradnik je za sarajevski časnik Dnevni avaz povedal, da imajo informacijo o deportaciji državljanov BiH sredi tega tedna. Pojasnil je, da gre za skupino ljudi, ki naj bi jih v BiH deportirali že v začetku decembra, kar pa se ni zgodilo zaradi tehničnih razlogov. Neuradno je bilo slišati, da oblasti v BiH niso bile pripravljene na sprejem oseb iz Sirije in Iraka.
V Sarajevu naj ne bi vedeli, koliko moških bo v prvi skupini povratnikov v domovino. Ugibajo, da gre za najmanj sedem moških, ki so bili borci skrajnih islamističnih skupin. Med njimi so menda Jasmin Keserović, Abdulah Čurt, Senad Kupusović, Emir Ališić in Hamza Labidi. Zajeli so jih po porazu Islamske države. Dnevni avaz tudi poroča, da bo v prvi skupini sedem žensk in šest otrok.
Minister za varnost BiH Dragan Mektić je po prvih napovedih o vrnitvi džihadističnih borcev napovedal, da bodo aretirali vse moške na podlagi tiralic, ki so bile objavljene zaradi obtožb o povezavah s terorizmom.
Ob tem je opozoril, da bodo med povratniki tudi otroci brez spremstva, ki jih bo treba namestiti. Več otrok ni bilo rojenih v BiH, pri čemer se postavlja vprašanje, ali jim pripada državljanstvo te države.
Vsi moški, ženske in otroci naj bi bili v ujetniških taboriščih v Siriji, ki so pod nadzorom kurdskih in ameriških sil. Prevoz z letalom bodo organizirale ZDA, še navaja časnik. ZDA sicer že več mesecev pritiskajo na evropske države, naj sprejmejo svoje državljane, povezane z IS, ki so po porazu te skupine ostali ujeti v taboriščih pod nadzorom kurdskih borcev.
Po podatkih varnostnih agencij BiH bi lahko bilo v teh taboriščih še okoli 260 državljanov BiH, med katerimi je okoli 100 moških, ki so se borili v vrstah IS. 49 se jih je medtem že vrnilo v domovino, od katerih so jih 24 obsodili na zaporne kazni od enega do štirih let zapora, ker so se borili na strani IS.
V BiH ocenjujejo, da je še približno 40 njihovih državljanov na območju Idliba na severozahodu Sirije, ki je pod nadzorom militantne skupine Hajat Tahrir al Šam, bolj znane kot Fronta al Nusra.
Število prihodov migrantov iz Turčije v EU močno naraslo
Letos je iz Turčije v Evropsko unijo vstopilo že 70.000 migrantov, kar je skoraj še enkrat toliko kot v lanskem letu, izhaja iz zaupnega poročila Evropske komisije, ki poroča nemški časnik Die Welt. Kot piše, objavljene številke postavljajo pod vprašaj delovanje dogovora med Turčijo in EU glede migrantskega toka.
Približno 68.000 migrantov je prek Egejskega morja vstopilo v Grčijo, manjše število pa je Evropsko unijo doseglo v Bolgariji, Italiji in na Cipru.
Večina migrantov po novem prihaja iz Afganistana. Njihov delež znaša kar 30 odstotkov, delež prosilcev za azil iz Sirije pa le še 14 odstotkov. Sledijo jim Pakistanci z 9,5 odstotka, Iračani z osmimi odstotki in državljani Turčije s petimi odstotki, navedbe časnika povzema spletni portal Deutsche Welle.
"Glede na poročila turški patruljni čolni v nekaterih situacijah niso posredovali in so po obvestilu grške obalne straže celo potisnili čolne z begunci v grške vode," navaja poročilo.
Zaradi razvoja dogodkov se po pisanju Die Welta poraja vprašanje, v kolikšni meri Turčija izpolnjuje obveznosti iz dogovora o zajezitvi migrantskega toka z EU iz leta 2016. V skladu z dogovorom je Turčija v zameno za šest milijard evrov pomoči obvezana sprejeti vrnjene migrante, ki so šli čez njeno ozemlje, in jim preprečiti pot v Evropo.
Ankara je sicer večkrat potarnala, da se EU ne drži svojih obvez, in je zahtevala več sredstev. Bruselj je sicer minuli teden sporočil, da je Evropska unija v celoti mobilizirala šest milijard evrov iz instrumenta za sirske begunce v Turčiji in s tem izpolnila svojo zavezo iz dogovora s Turčijo.
