V Iranu vsa oblast v rokah pristašev trde linije

Novi iranski predsednik Ebrahim Raisi je preživel prvi delovni dan na novi funkciji. Tudi uradno se je ta 60-letni klerik vselil v prostore, kjer je prej osem let domoval zmerni (seveda z iranskega zornega kota) predsednik Hasan Rohani. Z Raisijevo junijsko izvolitvijo so konservativni prevzeli prav vse vzvode moči v 83-milijonski šiitski državi, kjer pa tako ali tako že od islamske revolucije leta 1979 največ velja beseda velikega ajatole. Njegova beseda šteje več kot vse, kar storijo predsednik, vlada ali poslanci.

Zahteva odpravo sankcij

Raisi je praktično postal predsednik že v torek, ko je njegovo izvolitev potrdil vrhovni verski poglavar, ajatola Ali Hamenej. Na slovesnosti so prebrali odlok, v katerem je Hamenej zapisal, da v skladu z voljo ljudi "modremu, neutrudljivemu, izkušenemu in priljubljenemu" Raisiju poverja nalogo predsednika Islamske republike Iran. Raisi pa je v svojem govoru izpostavil, da si bo njegova vlada prizadevala za odpravo "zatiralnih" sankcij ZDA, a da pri reševanju iranskega gospodarstva ne bo zgolj čakala na pomoč tujine oziroma da življenjskega standarda naroda ne bo vezala na voljo tujcev.

V četrtek je Raisi prisegel tudi pred parlamentom. "Sankcije proti iranskemu narodu morajo biti odpravljene. Podpirali bomo vsakršne diplomatske načrte, ki bodo uresničili ta cilj," je povedal v iranskem parlamentu. "Politika pritiska in sankcije Irana ne bodo odvrnile od sledenja svojim zakonitim pravicam," je ponovil.

Predsednik krvavih rok

Pri tem je zanimivo pogledati, kdo iz tujine se je udeležil inavguralnih slovesnosti. Predstavnikov Zahoda pričakovano ni bilo, saj Raisiju očitajo hude kršitve človekovih pravic v časih, ko je bil kot namestnik tožilca v vrhu iranskega pravosodja, odgovoren za aretacije in usmrtitve številnih disidentov. V glavnem je šlo za pripadnike v Iranu prepovedane skupine Mudžahedini Halk, ki so se med sosedsko vojno borili na strani iraškega predsednika Sadama Huseina, saj so si kot privrženci nekdanjega šaha Reze Pahlavija prizadevali za strmoglavljenje leta 1979 ustanovljene Islamske republike. Ubitih naj bi bilo od pet tisoč do 30 tisoč političnih nasprotnikov.

Na to je v začetku julija opozoril tudi slovenski premier Janez Janša z virtualno udeležbo na forumu iranske diaspore Free Iran World v Parizu, ko je pozval k preiskavi tedanjih dogodkov. Odziv Irana je bil oster, na pogovor so poklicali slovensko veleposlanico v Teheranu Kristino Radej, uradna Ljubljana pa je v odgovor prav tako na pogovor poklicala iranskega veleposlanika. Pojasnili so mu, da Slovenija vselej zagovarja človekove pravice in temeljne svoboščine. Uradno je pri EU protestiral tudi iranski zunanji minister Džavad Zarif, ker so na forumu Janšo predstavili kot predsedujočega Svetu EU. Visoki evropski predstavnik za varnostno in zunanjo politiko Josep Borrell je nato javno pojasnil, da sta za dajanje izjav o zunanji politiki EU pristojna le on in predsednik Evropskega sveta Charles Michel.

Stopnjevanje vpliva v regiji

Na Raisijevo prisego je vseeno prišlo več kot sto predstavnikov in odposlancev drugih držav, precej zgovorno pa je bilo, s kom vse se je v zadnjih dneh srečal. Eden prvih je bil predsednik sirskega parlamenta Hamud Sabek, ki mu je Raisi dejal, da morajo tuje sile takoj zapustiti Sirijo. Sprejel je Barhama Saliha, predsednika Iraka, kjer ZDA končujejo vojaško misijo tudi zaradi pritiska močnih proiranskih struj na uradni Bagdad. Sprejel je tudi posebnega odposlanca jemenske vlade narodne odrešitve Abdula Salama in dejal, da lahko le Jemenci odločajo o svoji usodi, ter dodal, da so postali "zgled upora proti globalni aroganci in ponosa islamskega in arabskega sveta". Vse to nakazuje stopnjevanje politike krepitve iranskega vpliva v regiji in prizadevanj za umik tujih (zahodnih) sil ob spremljajočem tradicionalnem rivalstvu s Savdsko Arabijo. Evropska unija je sicer na inavguracijo poslala diplomata iz Španije Enriqueja Mora, ki vodi pogovore o iranskem jedrskem sporazumu na Dunaju.

Prav glede iranskega jedrskega programa bo Raisi na najtežji preizkušnji. Odkar je bivši ameriški predsednik Donald Trump pred tremi leti enostransko odstopil od sporazuma in znova uvedel gospodarske sankcije, se je Iran znašel v hudi ekonomski krizi. Raisi je sicer v preteklosti ves čas nasprotoval sporazumu, a zdaj daje prve signale, da je spremenil stališče in da se bodo pogajanja s svetovnimi velesilami o obnovitvi sporazuma, ki predvideva ukinitev sankcij v zameno za mednarodni nadzor nad iranskimi jedrskimi zmogljivostmi in prenehanje bogatenja urana, nadaljevala.