Italijani že od starorimskih časov sanjajo o mostu čez Messinsko ožino, ki bi celinsko Italijo povezoval s Sicilijo. Že Plinij starejši je zapisal, da je konzul Metellus leta 252 pred našim štetjem zbil sode in les, da je lahko iz Kartagine v Rim pripeljal sto bojnih slonov. Odtlej je nastalo malo morje načrtov, ki so do zdaj vsi padli v vodo. Če bi bil zgrajen, bi bil most čez Messinsko ožino dolg 3,2 kilometra in bi bil najdaljši viseči most na svetu, poroča CNN.
Kar 3,2 kilometra naj bi bil dolg most, ki ga snujejo že od leta 252 pred našim štetjem
Toda zdaj utegnejo Italijani ta obsežni inženirski projekt dejansko uresničiti po zaslugi dekreta, ki ga je na poziv ministra za promet Mattea Salvinija sprejela vlada Giorgie Meloni. Nazadnje je bilo pozive k uresničitvi tega projekta slišati v času premierovanja Silvia Berlusconija. Leta 2006 so na javnem natečaju za izvajalca izbrali konzorcij pod vodstvom italijanskega podjetja Salini Impregilo, ki se danes imenuje WeBuild. Ko je tistega leta padla Berlusconijeva vlada, so z njo padli tudi načrti o izgradnji mostu. Od tedaj so jih poskušale oživiti mnoge vlade. Tudi sedanja vladajoča koalicija pod vodstvom Melonijeve, Salvinija in Berlusconija jih je uvrstila med svoje predvolilne obljube.
Salvini je marca v Rimu povedal, da bo most najverjetneje gradilo podjetje WeBuild, ki je bilo izbrano na prvem javnem natečaju, čeprav so interes izrazila podjetja z vsega sveta. Michele Longo, direktor inženiringa pri podjetju WeBuild, je bil 18. aprila povabljen v parlament na pogovor. Tedaj je dejal, da bo izdelava podrobnih načrtov trajala približno osem mesecev, sama gradnja mostu pa malo več kot šest let.
Most naj bi stal 4,5 milijarde evrov, vsa podporna infrastruktura na obeh straneh pa 6,75 milijarde evrov, vključno z nadgradnjo cestnih in železniških povezav, izgradnjo terminalov in pripravljalnimi deli na kopnem in na morskem dnu.
Projekt se zdi res dobro načrtovan, toda z njim povezani izzivi so precej zapleteni. Južna Italija je prežeta s korupcijo, tamkajšnji glavni kriminalni združbi, kalabrijska 'Ndrangheta in siciljanska Cosa Nostra, se znata odlično infiltrirati v gradbene projekte. Matteo Messina Denaro, nedavno prijeti šef Cose Nostre, je tako kot nekateri drugi mafijski šefi nasprotoval gradnji mostu. Delni razlog za to je dejstvo, da mafija živi od revščine in nerazvitosti. Mnogi svarijo, da utegne mafija prevzeti nadzor nad prometom in oskrbo. Hkrati obstaja možnost, da bodo začele lokalne tolpe pobirati denar za zaščito. Salvini je te strahove zavrnil in dejal, da ga ni strah vpletanja kriminala. Poskrbel bo namreč, da bodo pri gradnji mostu sodelovala le najboljša italijanska, evropska in svetovna podjetja in da bodo ustrezna telesa nadzirala porabo vsakega evra.
Obstajajo tudi geofizični izzivi, ki jih bo težje premagati. Messinska ožina je na prelomnici, kjer je potres z jakostjo 7,1 stopnje leta 1908 zahteval življenja več kot sto tisoč ljudi in sprožil več cunamijev. Tudi morje je tam dokaj razburkano. Tokovi so zelo močni, sunki vetrov dosegajo do 300 kilometrov na uro. Most bo moral biti zgrajen tako, da bo lahko promet čezenj tekel, tudi ko bodo sunki vetra dosegali 150 kilometrov na uro. Imel bo šest prometnih pasov, tri v vsako smer. Na sredini bo potekala železniška proga. Speljan bo 74 metrov nad morsko gladino, zato bodo lahko pod njim plule tudi najvišje ladje. Zgrajen bo tako, da bo kljuboval potresom z magnitudo 7,5.
Projektu odločno nasprotujejo okoljevarstveniki, ki trdijo, da bo most uničujoče vplival na tamkajšnjo naravo, predvsem na ptice in morske sesalce.
