V zagrebški kliniki za infekcijske bolezni je umrl sin prvega hrvaškega predsednika Franja Tuđmana

M.R.
01.02.2021 08:28
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Miroslav Tuđman
Hdz

Sinoči je v zagrebški kliniki za infekcijske bolezni v 75. letu starosti umrl Miroslav Tuđman, sin nekdanjega dolgoletnega hrvaškega voditelja Franja Tuđmana.

Poslanec stranke HDZ, ki jo je nekoč vodil njegov oče, je bil v začetku januarja sprejet na kliniki zaradi težav, ki jih je povzročila okužba s koronavirusom. Priklopljen je bil tudi na ventilator. 

Ob novici o njegovi smrti se je odzval premier Andrej Plenković. "Z veliko žalostjo sem sprejel novico o slovesu Miroslava Tuđmana, dragega kolega, prijatelja in predstavnika v hrvaškem saboru, sina prvega hrvaškega predsednika Franja Tuđmana, vidnega politika in znanstvenika, ki je bil predan branjenju nacionalnih interesov," je na Twitterju zapisal. Hkrati je družini Tuđman v svojem in vladnem imenu izrekel sožalje. 

Miroslav Tuđman se je kot prvi sin Franja in Ankice Tuđman rodil 25. maja 1946 v Beogradu. Ime je dobil po hrvaškem pisatelju Miroslavu Krleži. Diplomiral je iz filozofije in sociologije na filozofski fakulteti v Zagrebu. 

Leta 1968 je bil urednik študentskega časopisa "Studentski list", nato je postal namestnik urednika časopisa "Tjedni list omladine", leta 1971 pa je postal glavni uradnik časopisa "Pitanja"

Dvakrat je bil direktor hrvaške obveščevalne službe HIS. Prvič jo je vodil med letoma 1993 in 1998, drugič pa še v letih 1999 in 2000. Bil je član sveta stranke HDZ, hkrati je bil tudi eden izmed njenih ustanoviteljev. 

Leta 2000 se je spet vrnil v politiko, kot razlog je navedel detuđmanizacijo oziroma dehrvatizacijo Hrvaške, ki da se je začela pojavljati. Oblikoval je stranko Hrvaški resničnostni preporod (HIP) in z njo kandidiral na volitvah. Leta 2002 so v njegovo stranko prestopili trije člani HDZ Ante Beljo, Đuro Njavro in Dario Vukić. Tako je njegova stranka postala parlamentarna, vendar pa leto dni pozneje na volitvah ni več prestopila praga sabora. Leta 2009 je kandidiral tudi za predsednika države, a je dobil vsega dobre 4 odstotke glasov. 

Leta 2010 je bil soustanovitelj gibanja Hrvaška rast, a ga je nato zapustil, leta 2011 je prestopil v HDZ in bil izvoljen za poslanca. Tudi na zadnjih parlamentarnih volitvah je bil izvoljen v sabor. V zadnjem poslanskem mandatu je bil vodja predstavništva v Parlamentarni skupščini Nata in član odborov za obrambo, za notranjo politiko in nacionalno varnost, za vojne veterane in za medparlamentarno sodelovanje.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta