To pa je povzročilo zaskrbljenost med aktivisti, ki opozarjajo, da sta z njim izginila še en jezik in še ena kultura, poroča britanski časnik The Guardian.
Znan je bil le pod psevdonimom staroselec iz luknje, saj je večji del življenja preživel v luknjah, v katerih se je skrival. Več desetletij se je upiral vsem poskusom, da bi z njim navezali stik, v tem času pa so bili ubiti vsi njegovi sorodniki in prijatelji.
Pokojni se je varoval tudi s pastmi, hkrati pa je z lokom napadel vsakogar, ki se mu je skušal približati. "Zaradi grozljivih pokolov, ki jih je uspel preživeti, je bilo izogibanje stikom z drugimi njegovo edino upanje za preživetje," je povedala Sarah Shenker, predstavnica globalnega gibanja za zaščito plemenskih ljudstev Survival International.
"Bil je zadnji predstavnik svojega plemena, kar pomeni, da je izumrlo še eno pleme - ne izginilo, kot nekateri pravijo," je dodala in opozorila, da gre za precej bolj aktiven in genociden proces, kot pa je izginotje.
O moškem je znano zelo malo, prav zaradi svoje odločnosti, da se izogiba vsem stikom z zunanjim svetom, pa je pritegnil pozornost številnih aktivistov v Braziliji in tudi po svetu. "Nikomur ni zaupal, saj je imel veliko travmatičnih izkušenj z nestaroselci," je povedal Marcelo dos Santos, upokojeni raziskovalec, ki ga je opazoval v imenu brazilske fundacije za staroselce Funai.
Pojasnil je, da so mu večkrat skušali nastaviti različna darila, orodja, semena in hrano, a je vse to vedno zavrnil. Prepričani so, da so v 80. letih prejšnjega stoletja nelegalni farmarji njegovo pleme zastrupili s strupom za podgane, zaradi česar naj bi bili umrli vsi člani njegovega plemena.
Njegovo truplo, ki je bilo že v razpadajočem stanju, je sedaj v viseči mreži odkril uradnik fundacije Funai. Okoli trupla je bilo barvasto perje, zato predstavniki oblasti predvidevajo, da se je na smrt pripravljal. Po ocenah naj bi bil pokojni star okoli 60 let.
Ogroženih vse več plemen
V amazonskem gozdu po ocenah strokovnjakov živi med 235 in 300 plemen, a natančnega števila ni mogoče ugotoviti, saj imajo domorodci zelo malo stikov z zunanjim svetom. Najmanj 30 plemen naj bi živelo globoko v džungli, zato o njih ni praktično nič znano.
Observatorij za človekove pravice izoliranih ljudi (OPI) je o pokojnem staroselcu iz luknje zapisal, da ni nikoli spregovoril besede, da bi ga morda lahko povezali s kakšnim znanim plemenskim jezikom.
Organizaciji OPI in Funai sta ga prvič opazili v sredini devetdesetih. Aktivisti so odkrili manjše kose njiv, ki so jih iztrebili farmarji, poleg tega pa tudi sledi za ostanki bivališč, ki so jih odpeljali s traktorji.
Območje ob meji med Brazilijo in Bolivijo je namreč še vedno tarča napadov različnih skupin ljudi, ki hrepenijo po tamkajšnjih dragocenih naravnih virih.
Leta 1997 je fundacija Funai okoli habitata, v katerem je bival "staroselec iz luknje", postavila ograjo, da je lahko tam živel nemoteno.
Število plemen, ki so ogrožena, je od prihoda desničarskega predsednika Jairja Bolsonara leta 2018 precej naraslo. Leta 2018 je bilo zabeleženih 109 napadov na plemena, lani pa jih je bilo kar 305. Že pred volitvami je obljubljal, da domorodci ne bodo dobili niti enega dodatnega kvadratnega centimetra, in to obljubo tudi izpolnil.
