Yellowstone, najstarejši narodni park na svetu, je po 150 letih bolj divji kot kadarkoli

Yellowstone ni le eden najbolj znanih narodnih parkov na svetu, je tudi najstarejši. Pred skoraj natančno 150 leti, 1. marca 1872, je takratni predsednik ZDA Ulysses S. Grant zakonsko zaščitil 8983 kvadratnih kilometrov veliko območje in z enim podpisom vzpostavil prvi narodni park na svetu, ki je bil nato podlaga za razvoj širše mreže narodnih parkov ne samo v ZDA, ampak po vsem svetu. Yellowstone danes velja za enega od kronskih draguljev te mreže. Vsako leto ga obišče več kot 3,5 milijona ljudi, ki občudujejo tamkajšnje gejzirje, živopisne termalne bazene, globoke kanjone in divjad z mogočnimi bizoni in grizliji na čelu.

Ob 150-letnici yellowstonskega narodnega parka je Chuck Sams, direktor uprave ameriških narodnih parkov, povedal, da ob obletnici slavijo nekaj, kar presega zgolj Yellowstone. "Slavimo tudi začetek ideje narodnega parka, ideje, ki se je razširila po državi in celem svetu, pri tem pa navdihnila vlade, da zaščitijo naravne in kulturne zaklade v korist vseh ljudi," je povedal.

Park se razprostira na skoraj devet tisoč kvadratnih kilometrih, večina ozemlja je v ameriški zvezni državi Wyoming (96 odstotkov), del pa tudi v Montani in Idahu. Od severa proti jugu je dolg 102 kilometra, od zahoda proti vzhodu 87 kilometrov. Leži na visoki planoti, povprečna nadmorska višina parka je 2400 metrov. Najvišji vrh Eagle Peak (Orlovski vrh) se dviga 3462 metrov nad morje, najnižja točka je Reese Creek na 1610 metrih nadmorske višine. Ime je dobil po reki Yellowstone, kar pomeni rumeni kamen. Reka je sicer sprva nosila francosko ime Roche Jaune, francoski lovci so jo tako poimenovali po rumenih pečinah tamkajšnjega Velikega kanjona (ki nima nobene zveze z bolj znanim Velikim kanjonom v Arizoni). Ime so potem spremenili v angleški Yellowstone.

Simbolna oddolžitev staroselcem

Območje sedanjega parka je bilo naseljeno že pred okoli enajst tisoč leti, ko so indijanska plemena tu lovila, ribarila, nabirala užitne rastline, izkopavala obsidian ter uporabljala termalne vode za verske in medicinske namene. Prvi belci so tja prišli leta 1805 z odpravo raziskovalcev Lewisa in Clarka, takrat so na območju živeli staroselci iz plemen Nez Perce, Crow in Šošoni. Zaščito tega območja je prvi predlagal Cornelius Hedges, pisatelj in odvetnik iz Montane, ki je Yellowstone obiskal kot član ene od raziskovalnih odprav. Leta 1872 je bil park razglašen za nacionalni park, leta 1917 je njegovo upravo prevzela novoustanovljena Služba nacionalnih parkov.

Od lani službo vodi Chuck Sams, pripadnik ljudstva Umatilla iz Oregona, ki je prvi predstavnik staroselcev na tem položaju. Ameriški senat ga je soglasno potrdil na predlog ameriškega predsednika Joeja Bidna. S tem imenovanjem naj bi se vsaj simbolno oddolžili staroselcem, ki so jim oblasti v preteklosti običajno na silo odvzemale ozemlja za vzpostavljanje mreže narodnih parkov, prebivalce pa pregnale ali zaprle v rezervate.

V zadnjih 20 letih si uprava ameriških parkov načrtno prizadeva vzpostaviti tesnejši odnos s staroselci, ki živijo na območjih parkov, zato jim tudi namenja več pravic in pooblastil. Nekateri staroselski starešine v Samsovem imenovanju za direktorja vidijo korak v pravo smer celjenja starih ran. "Na to imenovanje gledam kot na priložnost za spravo s preteklostjo, celjenje ran preteklosti ter prepoznavanje globokega znanja in modrosti, ki ga pripadnik staroselcev prinaša na ta položaj," je dejala Fawn Sharp, predsednica Nacionalnega kongresa ameriških Indijancev in podpredsednica ljudstva Quinault. Uprava narodnih parkov ZDA trenutno upravlja več kot 400 območij po vseh zveznih državah, vključno s čezmorskimi ozemlji Ameriške Samoe, Guamom, Portorikom in Deviškimi otoki.

Zvesti gejzir

Geološko segajo izvori območja Yellowstona v času pred približno 640 tisoč leti, ko se v nizu silovitih vulkanskih erupcij dvignil ta del Skalnega gorovja, večji del Severne Amerike pa so prekrile ogromne količine pepela in vulkanskega prahu. Nekdanji megavulkan se je zrušil sam vase, nastala je ogromna kaldera s površino 3100 kvadratnih kilometrov. Kasnejši izbruhi so najprej zajezili reko Yellowstone, tako da je nastalo ogromno jezero. Nato so najprej ledeniki, nato pa še topla voda in para, ki je rob kaldere obarvala v značilno rumeno barvo, izdolbli Veliki kanjon, skozi katerega se zdaj reka spušča v nizu veličastnih slapov, najvišji je visok 94 metrov. Ostanek nekdanje zajezitve je jezero Yellowstone, ki leži na 2376 metrih nadmorske višine in obsega 352 kvadratnih kilometrov. V povprečju je globoko 42 metrov, na najglobljih delih pa doseže globino tudi do 118 metrov.

Tla pod Yellowstonom pa so še vedno nemirna, supervulkan pod njim je še vedno živ, strokovnjaki skrbno spremljajo njegovo aktivnost. Zemeljska skorja na območju Yellowstona je ponekod debela le 200 metrov, skoznjo uhajajo para in vroči izviri v obliki gejzirjev in blatnih bazenčkov.

V parku je 200 do 250 aktivnih gejzirjev in še okoli deset tisoč drugih geotermalnih pojavov. Med njimi je najbolj znan gejzir Old Faithful, ki velja za najbolj znan gejzir na svetu. Svoje ime, Zvesti, je dobil po svojih rednih izbruhih, ki se vrstijo natančno vsakih 91 minut.

Še več obiskovalcev pa v Yellowstone prihaja zaradi njegove edinstvene pokrajine in bogatega živalskega sveta. Simbol parka so bizoni, zadnja ameriška populacija čistokrvnih divjih bizonov. Prav v Yellowstonu so jih pred približno 100 leti rešili pred izumrtjem, danes pa njihovo število raste celo hitreje od zmogljivosti parka, da jih preživi.

V širšem yellowstonskem ekosistemu danes živi tudi več kot 700 grizlijev, kar je najmanj trikrat toliko kot pred 40 leti, ko so bili grizliji na seznamu ogroženih živalskih vrst. Ker je občutno narasla tudi človeška populacija, so srečanja med medvedi in ljudmi pogostejša. V parku živijo še volkovi, kojoti, losi, orli in gorski levi, tudi zato upravniki pravijo, da je Yellowstone danes bolj divji kot kadarkoli poprej.