V Moskvi so policisti prijeli propagandista skupine Wagner Alekseja Slobodenjuka. Wagner je skupina plačancev, ki jo je ustanovil Jevgenij Prigožin, znan tudi pod psevdonimom "Putinov kuhar". Slobodenjuk je sicer zaposlen v Prigožinovi medijski skupini Patriot, ta pa je v zadnjem času med drugim kritizirala tudi ruskega obrambnega ministra Sergeja Šojguja in predstavnika Kremlja Dimitrija Peskova.
Inštitut za vojne študije (ISW) je v svojem zadnjem poročilu zapisal, da bo ruski predsednik Vladimir Putin v času, ko se mobilizacija sooča z izzivi in negodovanjem javnosti, skušal žrtveno jagnje najti v obrambnem ministru Sergeju Šojguju in nanj zvaliti krivdo za svoje neuspehe v Ukrajini. Posledično naj bi se Putin zbliževal z radikalnimi posamezniki iz svoje baze, vključno s prvim človekom Čečenije Ramzanom Kadirovom.
Grošelj: Rusija lahko postane Srbija na jedrskih steroidih
To naj bi nakazoval tudi zapis Kadirova, da mu je Putin dodelil čin generala polkovnika. Kadirov je sicer pred kratkim kritiziral Šojguja zaradi uspehov ukrajinske vojske ob protiofenzivi.
Ruski opozicijski aktivist obtožen izdajstva
Proti ruskemu opozicijskemu aktivistu Vladimirju Kara-Murzi je bila danes vložena obtožnica, ki ga zaradi širjenja protivladnih sporočil na javnih dogodkih v tujini bremeni izdajstva, je za rusko tiskovno agencijo Tass dejal njegov odvetnik Vadim Prokhorov.
41-letni aktivist, publicist in nekdanji novinar je v pridržanju že od aprila, ko je bil v ločenem postopku obtožen domnevnega širjenja lažnih informacij o vojni v Ukrajini med obiskom ZDA.
Po navedbah odvetnika Kara-Murzi očitajo, da je med govori na javnih dogodkih v Lizboni, Helsinkih in Washingtonu kritiziral ruske oblasti. Prokhorov je izrazil prepričanje, da je pri teh govorih šlo za javno odprto kritiko, ki pa ni predstavljala nikakršne nevarnosti za državo. Tudi obtoženi vse očitke zanika.
Varnostni organi so pred tem izrazili prepričanje, da Kara-Murza že dolgo časa "sodeluje z državo članico Nata".
V skladu z novo rusko kazensko zakonodajo, Kara-Murzi grozi do 20 let zaporne kazni, še navaja Tass.
Kara-Murza je eden redkih prepoznavnih opozicijskih aktivistov, ki vztraja znotraj Ruske federacije. V preteklosti je veljal za tesnega sodelavca politika Borisa Nemcova, ki je bil leta 2015 umorjen nedaleč od Kremlja. Prav tako je delal za organizacijo tajkuna in pozneje glasnega kritika ruskih oblasti Mihaila Hodorovskega, ki je medtem že zapustil državo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Evropsko sodišče za človekove pravice je v torek obsodilo odločitev Rusije, da Kara-Murzi prepove kandidaturo na volitvah, kar so upravičili z dejstvom, da ima poleg ruskega še britansko državljanstvo. (STA)
Da je vse več indicev o spopadu znotraj Kremlja, pa je danes na Twitterju pisal tudi evropski poslanec Klemen Grošelj, sicer obramboslovec, ki dodaja, da je tarča prav ministrstvo za obrambo, ki ga vodi Šojgu. "Od rezultata tega spopada bo odvisno vse. Akterja tega boja sta Prigožin in Kadirov, pri katerih pa ne vemo, ali to, kar počneta, delata za Putina ali v imenu Putina zase," dodaja.
"Zato sedaj dejansko postaja opcija državnega udara, recimo jim profesionalnih oficirjev in dela zmerne politike, edina racionalna rešitev," meni in priznava, da bi, če bosta nadzor v Putinovem imenu prevzela Prigožin in Kadirov, ostal brez besed. Pri tem spomni na trojico Slobodan Milošević, Željko Ražnatović Arkan in Jovica Stanišić. "Rusija lahko s trojko Putin, Prigožin in Kadirov postane Srbija devetdesetih na jedrskih steroidih," opozarja Grošelj.
Švedska: Kaže na detonacije na Severnem toku
Preiskava uhajanja plina na dveh lokacijah na plinovodih Severni tok 1 in 2 je še okrepila sum, da je šlo za sabotažo, so danes sporočile švedske blasti. "Sklepamo lahko, da je prišlo do detonacij na Severnem toku 1 in 2 v švedski izključni gospodarski coni, kar je povzročilo veliko škodo na plinovodih," je v izjavi povedal državni tožilec Mats Ljungqvist in dodal, da je preiskava kraja okrepila sume sabotaže.
Pri tem je poudaril, da so bili zbrani dokazi, ki jih bodo zdaj temeljito preučili. Konkretnih podrobnosti ni razkril, saj se je skliceval na zaupnost preiskave, ki jo je tudi označil za zelo občutljivo.
Na plinovodih Severni tok 1 in 2 so prejšnji teden potrdili štiri puščanja. Do dveh uhajanj je prišlo v švedskih, do dveh pa v danskih vodah. Švedske in danske oblasti so ugotovile, da sta puščanja povzročili najmanj dve podvodni eksploziji, enakovredni detonaciji več sto kilogramov eksploziva.
Več držav, med njimi tudi Švedska in Danska, je prepričanih, da je šlo pri poškodovanju plinovoda za namerno dejanje, pri čemer so nekateri prst uperili proti Moskvi, ki pa zanika vpletenost in je za eksplozije obtožila Zahod. Vodja ruskega varnostnega sveta Nikolaj Patrušev je danes dejal, da je jasno, da imajo od uhajanja plina korist ZDA in to predvsem gospodarsko. Washington vpletenost zanika. (STA)
Vpoklicani rezervisti: Popolnoma ničesar nimamo
Pravda, ki je sicer znana po poveličevanju predsednika Vladimirja Putina, tokrat poroča o kaosu med mobilizacijo ruskih rezervistov. Kot so zapisali, vpoklicani rezervisti niso podpisali nobene pogodbe, dobili so orožje, ne pa tudi vojaških izkaznic.
Poslali so jih v gozd, kjer naj bi živeli v rovih, ki so jih sami izkopali. "Niso nam dali šotorov. V tem trenutku nas je tu v Tamanu 400, dokler ne dobimo pomoči države, pa ne nameravamo iti nikamor," je povedal eden izmed mobiliziranih vojakov.
Drugi je potrdil, da v Belgorodu ni nič bolje. "Tu nas je 500 oboroženih, a nihče med nami ni dodeljen nobeni enoti, že teden dni živimo kot živali brez logistične podpore. Popolnoma ničesar nimamo, nihče nas ne potrebuje in tudi ne kliče. Nobenega urjenja nismo opravili, sami si kupujemo hrano," je dejal.
Članice EU potrdile osmi paket sankcij proti Rusiji
Članice EU so danes tudi uradno potrdile dogovor o osmem svežnju sankcij proti Rusiji zaradi njene invazije na Ukrajino, ki med drugim vključuje pravno podlago za uvedbo cenovne kapice za rusko nafto, pa tudi sankcije proti posameznikom, ki so sodelovali pri organizaciji spornih referendumov v zasedenih ukrajinskih regijah.
"Dogovorjeni paket sankcij vključuje vrsto ostrih ukrepov, s katerimi bo EU okrepila pritisk na rusko vlado in gospodarstvo, oslabila ruske vojaške zmogljivosti in prisilila Kremelj, da plača za nedavno zaostrovanje razmer," so danes v sporočilu zapisali pri svetu EU.
"Ta novi sveženj sankcij proti Rusiji je dokaz naše odločenosti, da ustavimo Putinov vojni stroj in se odzovemo na njegovo najnovejšo eskalacijo vojne z lažnimi referendumi in nezakonito priključitvijo ukrajinskih ozemelj," je dejal visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell.
"Dodatno omejujemo ruske uvozne in izvozne zmogljivosti, ob tem pa se osvobajamo energetske odvisnosti od Rusije. Sprejeli smo tudi ukrepe proti osebam, odgovornim za nezakonito priključitev ukrajinskih ozemelj. EU bo Ukrajini stala ob strani tako dolgo, kot bo potrebno," je dodal.
Z novim paketom sankcij se v zakonodajo EU uvaja tudi podlaga za uvedbo cenovne kapice za rusko nafto, ki sicer velja samo za pomorski transport surove nafte in določenih derivatov v tretje države ter določene storitve, povezane s tem.
Ta ukrep naj bi drastično zmanjšal ruske prihodke od nafte, hkrati pa lahko pripomore k stabilizaciji svetovnih cen energije, še navaja sporočilo sveta EU.
Novi paket sankcij med drugim vključuje še prepoved uvoza dodatnih ruskih izdelkov, Bruselj pa predlaga tudi razširitev seznama izdelkov, katerih izvoz v Rusijo je prepovedan.
Poleg tega vključuje še dodatne prepovedi trgovanja z orožjem, prepoved opravljanja funkcij v upravnih organih nekaterih ruskih pravnih oseb za državljane EU, in prepoved ponujanja določenih storitev v Rusiji. (STA)
Zelenski pozval k pomoči Ukrajini, Rusijo označil za protievropsko državo
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je evropske voditelje danes pozval k vojaški pomoči Ukrajini v boju proti ruski agresiji, da bi s tem zaščitili tudi Evropo. V svojem govoru na prvem srečanju Evropske politične skupnosti (EPS) v Pragi je Rusijo označil za "najbolj protievropsko državo" in pozval k nadaljnji zaostritvi sankcij.
Zelenski je v video nagovoru voditeljem iz več kot 40 evropskih držav pozval k nadaljnji vojaški pomoči Ukrajini, da bi njegova država lahko zmagala v vojni in da "ruski tanki ne bi napredovali proti Varšavi ali spet proti Pragi" ter da ruske rakete "ne zadenejo ozemlja Finske ali katere druge države".
O današnjem prvem zasedanju EPS, ki se ga fizično udeležuje predsednik ukrajinske vlade Denis Šmihal, je Zelenski dejal, da smo zahvaljujoč "tej pobudi dobili ne le še en format sodelovanja v Evropi, ampak izjemno močno priložnost za ponovno vzpostavitev miru v Evropi".
Pri tem je izpostavil dejstvo, da se srečanja ne udeležujejo predstavniki Rusije, ki "se zdi, da geografsko spada v Evropo, a je z vidika svojih vrednot in obnašanja najbolj protievropska država na svetu".
Pozval je k miru v Ukrajini, pri čemer računa na pomoč zahodnih držav. Pri tem se je izrekel za varnostna jamstva pred vstopom njegove države v zvezo Nato. Zelenski je namreč konec prejšnjega meseca, na dan, ko je ruski predsednik Vladimir Putin podpisal dokumente o priključitvi štirih ukrajinskih regij Rusiji, dejal, da bo Ukrajina uradno vložila prošnjo za vstop v Nato po hitrem postopku.
Rusija si po besedah Zelenskega ne želi miru. Pri tem je pozval k nadaljnji zaostritvi sankcij proti Moskvi. Zavzel se je tudi za prekinitev sodelovanja z Rusijo in njenimi podjetji, prav tako pa bi jo morali izključiti iz vseh mednarodnih organizacij ali vsaj suspendirati njeno članstvo, najprej v Združenih narodih, je poudaril ukrajinski predsednik.
Zelenski je Rusijo tudi obtožil jedrskega izsiljevanja in destabilizacije energetskih trgov ter ji očital, da stoji za sabotažami v Evropi, tako proti skladiščem orožja v preteklosti in sedaj tudi proti plinovodom, pri čemer je namignil na nedavno poškodovanje cevi Severnega toka 1 in 2 v Baltskem morju, zaradi česar je prišlo do uhajanja plina, namenjenega v Evropo. (STA)
