Izraelska vojska (IDF) je včeraj izvedla še en zračni napad na Bejrut. IDF je kar enajstkrat napadel tudi mesto Nabatija na jugu Libanona in ubil najmanj pet ljudi, med njimi v občinski stavbi tudi župana Ahmada Kahila. V teh napadih je bila poškodovana še zdravstvena ustanova in v njej ubita dva zdravnika. Izrael trdi, da je v napadu na mesto ciljal položaje šiitskega Hezbolaha in med drugim uničil podzemno infrastrukturo gibanja. Libanonski premier Nadžib Mikati je medtem obsodil neukrepanje mednarodne skupnosti.
Na jugu libanonske prestolnice je bila tarča IDF soseska Haret Hreik. Francoska tiskovna agencija AFP je od tam poročala o vsaj dveh napadih. Tiskovni predstavnik IDF je pred tem prebivalce območja z zapisom na omrežju X pozval k umiku, češ da so v bližini ciljev, povezanih s Hezbolahom. Kasneje je Izrael sporočil, da je zadel podzemno skladišče, kjer naj bi bilo shranjeno orožje proiranskega gibanja, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Odkar se je konflikt minuli mesec zaostril, je bilo v Libanonu glede na podatke zdravstvenih oblasti ubitih že več kot 1300 ljudi, dejansko pa gotovo še več. Konec minulega tedna in začetek tega so zaznamovali tudi izraelski vojaški incidenti proti mirovnim silam ZN Unifil na jugu Libanona. V njih je bilo ranjenih najmanj pet pripadnikov modrih čelad, ogorčenje pa požel tudi ponedeljkov izraelski raketni napad na krščansko vas Aito na severu te države. V njem je bilo ubitih 24 ljudi, od tega kar 23 beguncev z juga države, med temi dvanajst žensk, devet moških in dva otroka.
Napade na sever Izraela še naprej izvaja tudi Hezbolah, ki je včeraj proti mestu Safed izstrelil salvo raket. Izraelska vojska je sporočila, da je proti severu Izraela poletelo okrog 50 izstrelkov, o žrtvah ne poročajo. Namestnik vodje Hezbolaha Naim Kasem je v torek v video nagovoru Izraelcem sporočil, da je prekinitev ognja edina rešitev konflikta, ki bi razseljenim civilistom omogočila vrnitev na sever Izraela.
1300
ljudi je bilo v enem mesecu ubitih v Libanonu
V nasprotnem primeru je napovedal nadaljevanje napadov. Toda izraelski premier Benjamin Netanjahu je zavrnil idejo o prekinitvi ognja, saj bi po njej Hezbolah ostal blizu meje z Izraelom. V telefonskem pogovoru s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom je dejal, da nasprotuje "enostranski prekinitvi ognja, ki ne spreminja varnostne situacije v Libanonu". Izrael se namreč zavzema za tamponsko območje ob meji z Izraelom, kjer ne bi bilo Hezbolahovih borcev.
Medtem je iranski zunanji minister Abas Aragči generalnemu sekretarju Združenih narodov Antoniu Guterresu sporočil, da je Iran pripravljen na odločen odgovor v primeru izraelskega napada na islamsko republiko. ZN je tudi ponovno pozval k ustavitvi izraelskih zločinov in agresije ter k okrepitvi dobave pomoči v Gazo in Libanon. "Iran si na vso moč prizadeva za zaščito miru in varnosti v regiji in je popolnoma pripravljen na odločen in obžalovanja vreden odgovor na kakršne koli avanture Izraela," je med torkovim telefonskim pogovorom z Guterresom dejal Aragči. Teheran je 1. oktobra proti Izraelu izstrelil približno 200 raket kot odgovor na uboje političnega vodje palestinskega islamisitčnega gibanja Hamas Ismaila Hanije, vodje libanonskega šiitskega gibanja Hezbolah Hasana Nastale in iranskega generala Abasa Nilforušana.
Milanović ostro obsodil Izrael
Hrvaški predsednik in vrhovni poveljnik Zoran Milanović je na svojem facebooku ostro obsodil napade izraelske vojske (IDF) na mirovne enote ZN Unifil v Libanonu: ""Obsojam Izrael, ki ogroža življenja Unifila. V misiji je bil tudi hrvaški vojak, zdaj se vrača na Hrvaško." "Ni opravičila za napade na pripadnike Unifila," je še bil oster hrvaški predsednik. Za Varnostnim svetom OZN je ponovil, da pripadniki in objekti mirovnih sil ZN ne smejo nikoli biti tarča napada. Milanović je še sporočil, da se bodo o tem, ali bo Hrvaška vojaka, umaknjenega iz Libanona, zamenjala z drugim, odločili "naknadno".
Izraelski obrambni minister Joav Galant je prejšnji teden napovedal, da bo odziv Izraela "smrtonosen, natančen in presenetljiv". Predsednik ZDA Joe Biden pa je kmalu po napadu Irana Izraelu odsvetoval napade na naftna polja islamske republike, posvaril je tudi pred napadi na njene jedrske objekte. ZDA so tudi od Izraela zahtevale, da v mesecu dni omogoči dostavo večje humanitarne pomoči v palestinsko enklavo Gazo. Tudi vodja agencije ZN za palestinske begunce (UNRWA) Philippe Lazzarini je včeraj v Berlinu opozoril na nevarnost lakote v enklavi in zahteval dostavo hrane vanjo. Izpostavil je prihajajočo zimo in oslabljen imunski sistem tamkajšnjih prebivalcev. V Gazi je bilo v zadnjih 24 urah do včeraj ubitih 66 Palestincev, skupaj od lanskega 7. oktobra po brutalnem vpadu Hamasa v Izrael pa že okrog 42 tisoč, med njimi več kot dve tretjini otrok in žensk.
