Vojni zločini v BiH: V Haagu za nekdanja srbska obveščevalca po dvanajst let zapora, žrtve le delno zadovoljne

Tožilstvo je zahtevalo dosmrtni zapor za oba, obramba pa oprostilno sodbo, kot je bilo to odločeno že na prvem sojenju. Stanišić in Simatović sta trenutno v priporu v Haagu. Oba sta bila začasno na prostosti v Srbiji, v haaški pripor pa sta se vrnila prejšnji teden, da sta se lahko udeležila izreka razsodbe. Po pravnomočnosti sodbe bodo sklenjeni vsi postopki, ki jih je sprožilo nekdanje Mednarodnega sodišče ZN za vojne zločine na območju bivše Jugoslavije (ICTY).
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Jovica Stanišić in Franko Simatović na zatožni klopi v Haagu Foto: EPA
Piroschka Van De Wouw/Pool

Sodni senat Mehanizma za mednarodna kazenska sodišča (MICT) v Haagu je danes na ponovljenem sojenju nekdanja vodilna moža srbske varnostne službe Franka Simatovića in Jovico Stanišića obsodil na po dvanajst let zapora zaradi sodelovanja pri vojnih zločinih v BiH, ne pa tudi na Hrvaškem, poroča Slovenska tiskovna agencija (STA). Gre za prvostopenjsko razsodbo.

Mehanizem je 71-letnega Simatovića in njegovega vrstnika Stanišića obsodil na zaporno kazen zaradi pregonov, umorov, prisilnega premeščanja in deportacij, ki so bili storjeni proti nesrbskemu prebivalstvu v Bosanskem Šamcu v BiH leta 1992. Druge navedbe iz obtožnice, ki vključujejo tudi obtožbe za druge vojne zločine v BiH in tudi na Hrvaškem med letoma 1991 in 1995, je sodišče zavrnilo zaradi pomanjkanja dokazov.

Sodni svet je Simatovića in Stanišića obsodil zgolj za pomoč pri vojnih zločinih, ne pa tudi za načrtovanje vojnih zločinov. Kajti sodišče ni nedvomno ugotovilo, da sta bivša srbska obveščevalca sodelovala pri skupnem zločinskem podvigu, katerega cilj je bila trajna in nasilna odstranitev nesrbskega prebivalstva iz delov BiH in Hrvaške

Predsedujoči senatu, sodnik Burton Hall, je med izrekom kazni povedal, da so na ponovljenem sojenju ugotovili, da so srbske sile storile vojne zločine tudi v nekaterih drugih občinah v BiH in na Hrvaškem, a predstavljeni dokazi niso nedvomno potrdili odgovornosti Simatovića in Stanišića. Prav tako so bili predstavljeni dokazi o skupnem zločinskem podvigu z namenom trajnostne odstranitve nesrbskega prebivalstva z določenih območij BiH in Hrvaške, a kot je dejal sodnik Burton Hall, ni bilo nedvomnega sklepa o sodelovanju obtožencev pri teh načrtih.

Tožilstvo je trdilo, da sta se Stanišić kot vodja srbske varnostne službe in Simatović kot poveljnik enot za posebne namene od aprila 1991 do decembra 1995 udeležila združenega zločinskega podviga na čelu s tedanjim predsednikom države Slobodanom Miloševićem z namenom, da bi odstranili večino Bošnjakov in Hrvatov iz delov BiH in Hrvaške. S tem načrtom so bili seznanjeni tudi takratni srbski voditelji v BiH in na zasedenih območjih na Hrvaškem. Današnja sicer še nepravnomočna sodba tako ni potrdila ključne vloge nekdanjega političnega in vojaškega vrha v Beogradu pri organiziranju in vodenju sil, ki so storile vojne zločine v BiH in na Hrvaškem.

Tožilstvo je zahtevalo dosmrtni zapor za oba, obramba pa oprostilno sodbo, kot je bilo to odločeno že na prvem sojenju. Stanišić in Simatović sta trenutno v priporu v Haagu. Oba sta bila začasno na prostosti v Srbiji, v haaški pripor pa sta se vrnila prejšnji teden, da sta se lahko udeležila izreka razsodbe. Po pravnomočnosti sodbe bodo sklenjeni vsi postopki, ki jih je sprožilo nekdanje Mednarodnega sodišče ZN za vojne zločine na območju bivše Jugoslavije (ICTY), končal pa MICT.

Postopek proti Simatoviću in Stanišiću se je začel leta 2003, ko je tožilstvo ICTY vložilo obtožnico proti njima, istega leta pa so ju nato prijeli. Po sodnem procesu ju je haaško sodišče 30. maja 2013 oprostilo, ker ni bilo dovolj dokazov, da sta pošiljala srbske enote na Hrvaško in v BiH z namenom, da bi zagrešile vojne zločine. A v prizivnem postopku je sodišče decembra 2015 oprostilni sodbi razveljavilo in jima odredilo ponovno sojenje. Začelo se je 13. junija 2017 in se po koncu dela sodišča v istem letu nadaljevalo v okviru rezidualnega mehanizma MICT.

Po poročanju televizijske postaje Al Džazira so žrtve bosansko-hercegovske vojne le delno zadovoljne s sodbo srbskima obveščevalcema Haagu. Kada Hotić iz združenja Matere Srebrenice, ki je izrek sodbe spremljala v Haagu, je menila, da obsodba pomeni potrditev odgovornost Srbije za vojno: "Z obsodbo pa smo le delno zadovoljni. Obsojena sta namreč kriva tudi za zločine v Zvorniku, Bijeljini, Doboju ... Vendar je vseeno bolje, da sta bila obsojena, saj so ju na prvem sojenju celo osvobodili. Menim, da nekdo iz ozadja ščiti Srbijo, čeprav vsi vemo, da je Srbija kriva za sodelovanje v agresiji." Sekretar Združenja taboriščnikov v Sanskem Mostu Zikret Zukić je z obsodbo prav tako le delno zadovoljen. "Boli me, da se 30 let po teh dogodkih ni nič spremenilo. Vojna je na žalost le ustavljena, ni pa končana," je bil trpek Zukić.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta