Volitve na Švedskem: Premierka Magdalena Andersson priznala poraz in odstopila

Na Švedskem se bo, kot kaže, zamenjala oblast. Po nedeljskih volitvah je bilo do srede zvečer preštetih več kot 99 odstotkov glasovnic. Izkazalo se je, da je tesno zmago odnesel desni tabor, v katerega so združeni Švedski demokrati, konservativna Zmerna stranka, Krščanski demokrati in Liberalci. V 349-članskem riksdagu (parlamentu, op. p.) jim bo pripadlo 176 sedežev, novo vlado pa bo vodil kandidat desnice Ulf Kristersson. Zmernež, namreč po imenu stranke, je že napovedal oblikovanje učinkovite vlade, ki bo "vlada za celotno Švedsko in za vse državljane", kot je dejal v prvem odzivu na volilne izide. "Imamo volilni rezultat, imamo mandat za spremembe, ki smo ga zahtevali," je še povedal.

Levi tabor - Socialdemokrati, Zeleni, Levica in Stranka centra - so prejeli 173 poslanskih sedežev. Čeprav so vladajoči Socialdemokrati kot posamična stranka osvojili največ glasov, jim skupaj z levim taborom v riksdagu ni uspelo dobiti večine. Socialdemokratska premierka Magdalena Andersson je priznala poraz in danes podala odstopno izjavo.

V izjavi je dejala, da je njen poskus ponovne izvolitve na mesto premierke očitno spodletel. Čeprav je s položaja premierke odstopila, ostaja vodja socialdemokratov, ki bodo zdaj glavna opozicijska stranka.

Ogromno podporo, okoli 21 odstotkov, so dobili skrajno desni Švedski demokrati (ŠD). Mnogi jih vidijo kot zmagovalce volitev, čeprav niso prejeli največ glasov, a so v odstotkih skočili najdlje in bodo pomemben člen nove vlade. Dobili so tudi več glasov od Zmerne stranke (19 odstotkov), od koder, kot rečeno, prihaja bodoči premier Kristersson. Po poročanju švedskih medijev volivci ŠD, ki jim nekateri očitajo neonacistične korenine, pričakujejo, da bodo koalicijo odpeljali bolj na desno in tako spremenili politični kurz Švedske. Da bodo ostali zvesti volivcem, je zatrdil njihov predsednik Jimmie Akesson: "Naš uspeh na volitvah pomeni veliko odgovornost do volivcev. Zelo jih spoštujemo in bomo udejanjali njihovo zaupanje." Mediji še poročajo, da bo velika odgovornost na Kristerssonu, ki bo moral presoditi, koliko vpliva jim bo v svoji vladi dopustil.

Za komentar smo zaprosili politologa Bogomila Ferfilo, ki je pred leti izdal knjigo o Skandinaviji kot idealnem modelu družbe, ekonomije in politike. Pojasnil je, da menjava vlade ne pomeni nič posebnega: "Zgodila se je levo-desna menjava. Eden izmed faktorjev je zagotovo pandemija, saj ljudje menijo, da je vlado, ki se je soočala s pandemijo, dobro zamenjati. Poleg tega ni nekih posebnih razlogov za menjavo vlade. Na Norveškem je leva opcija večinoma na oblasti, v drugih skandinavskih državah pa se vsake toliko zgodijo menjave, ki ne vzbujajo posebne pozornosti."

Visok rezultat skrajnih desničarjev podobno kot tuji analitiki Ferfila pripisuje antimigrantski retoriki. "Švedska je že pred leti na veliko odprla vrata migrantom in to delu Švedov ni všeč. Tak protiudarec je do neke mere razumljiv. Leve stranke vztrajajo pri načelu, da si vsak človek na svetu lahko sam izbere državo za bivanje, kar je neumnost, saj je veliko ljudi, ki bi želeli živeti v Skandinaviji. Ta načela so skregana z realnostjo in to so posledice," uspeh desničarjev komentira Ferfila.