Cena bitcoina, največje in najbolj znane kriptovalute na svetu, se je zgolj v zadnjem letu dni povišala z dobrih 8000 evrov na 47.000 evrov. Širi se tudi njena uporaba, saj jo postopoma sprejemajo tudi velike finančne institucije in podjetja. Nekatera podjetja so namreč del svojega premoženja naložila v bitcoine (na primer Tesla), saj ga dojemajo za bolj varno premoženje, ki je neodvisno od volje centralnih bank, ustanavljajo se pa tudi prvi investicijski skladi, ki bodo vlagateljem omogočali investiranje v kriptokovance. S priljubljenostjo in razširjenostjo bitcoina in vse večjega števila drugih virtualnih kovancev (drugi po finančni vrednosti je ether) se strmo povečuje tudi poraba elektrike, ki jo za delovanje potrebujejo te valute.
Pri univerzi v Cambridgeu sproti izračunavajo indeks porabe elektrike za delovanje omrežja bitcoin (Cambridge Bitcoin Electricity Consumption Index - CBECI) in glede na njihovo oceno znaša trenutno poraba 148,4 TWh elektrike a leto, kar bitcoin uvršča na 26. mesto med državami (če bi bil država), med Egipt in Malezijo. Ocene različnih ocenjevalcev se sicer precej razlikujejo, različne so tudi ocene o okoljskem vplivu, saj naj bi večino elektrike prišlo iz obnovljivih virov in viškov v energetskih sistemih, ki bi sicer tako ali tako šli v nič. Problematično pa je delovanje računalniških centrov v državah, kjer za pridobivanje električne energije uporabljajo fosilna goriva, na primer na Kitajskem.
"Skrbi nas tudi, da se pri zlatu praktično ne uporabljajo obnovljivi viri"
Andrew Hatton iz nevladne organizacije Greenpeace v Veliki Britaniji je za spletni portal CNBC povedal, da je problem predvsem v tem, da se tehnologije 21. stoletja napajajo z energetskimi viri 19. stoletja. "Hitro naraščanje potreb po električni energiji za sistem bitcoina je zgolj zgodnji simptom veliko večjega problema, ki prihaja. Ko postajajo spletne storitve vse večje in vse kompleksnejše, se bo potreba po električni energiji povečala. Problem je, da zgolj petino elektrike, ki se porabi v računalniških centrih po svetu, pridobimo iz obnovljivih virov energije. In to ni zadovoljivo."
Kakšen je pomen kriptovalut
Osnovna zamisel kriptovalut je z izkoriščenjem prednosti razpršene evidence decentralizirati oziroma razpustiti osnovno hierarhično shemo finančnih infrastruktur. Tako naj bi bil omogočen neposreden finančni tok med končnima uporabnikoma - vsak imetnik gotovine lahko poravna svojo obveznost neposredno subjektu, kateremu dolguje, brez vpletanja posrednikov.
Pri Bitcoin društvu Slovenije na vprašanje o okoljskih vidikih rudarjenja bitcoinov odgovarjajo s primerjavo, da poraba energije za rudarjenje zlata (ki trenutno velja za najzanesljivejšo hrambo vrednosti na svetu in ki naj bi ga bitcoin nadomestil, op. p.) trenutno presega bitcoin za kar 13-krat. "Skrbi nas tudi, da se pri zlatu praktično ne uporabljajo obnovljivi viri (ne pri rudarjenju, ne pri prevozu), pri bitcoinu je pa ta delež že okoli 70 odstotkov (ocene nihajo med 60 in 80 odstotki). Skrbi nas svetovna novinarska obsedenost z okoljskim vplivom enega premoženja, čeprav izpodriva veliko bolj umazano premoženje predhodnih generacij," je odgovore v imenu društva posedoval Luka Perčič. Še za nekaj razredov višja kot poraba za pridobivanje in transport zlata je svetovna poraba energije za delovanje bančnega sistema po svetu, opozarjajo pri Bitcoin društvu Slovenije.
Kaj je rudarjenje bitcoinov
Plačilo z bitcoini in njemu podobnimi kriptovalutami je dejansko pošiljanje sporočila s podatki o transakciji, podpisani s privatnim ključem, ki se zabeleži v evidenci in jo nato lahko vsi drugi uporabniki vidijo, na svoji spletni strani pojasnjuje Banka Slovenije. Pri usklajevanju evidence imajo ključno vlogo napredni uporabniki ali "rudarji", ki vsak zase (in v medsebojnem tekmovanju) skušajo ugotoviti v vsakem trenutku popolno evidenco - popolnost/pravilnost evidence določa pravilno zaporedje transakcij.
Rudarjenje je operacija, s katero rudarji v omrežju Bitcoin oblikujejo bloke za vpis v glavno knjigo. Vsak rudar zbira transakcije, ki do njega pridejo iz omrežja, in preveri njihovo veljavnost. Neveljavne transakcije zavrže, nad preostalimi pa nato izvaja računsko zamudne operacije, za katere potrebujejo zmogljive računalniške centre in veliko električne energije. Rudar, ki mu uspe prvemu rešiti računsko operacijo, je nagrajen z določenim fiksnim številom bitcoinov (trenutno 6,25 bitcoina) in s provizijami vseh transakcij v izračunanem bloku. Tako nastajajo novi bitcoini in od tod izraz rudarjenje.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
