Letošnje najhujše neurje v Evropi je pustošilo po Nemčiji in Franciji.
Odpravljanje posledic desetih letošnjih najhujših vremenskih katastrof je po navedbah britanske humanitarne organizacije Christian Aid letos svet stalo več kot 150 milijard evrov oziroma 23 milijard evrov več kot leto prej. Predstavniki omenjene organizacije so sporočili, da je naraščanje škode zaradi naravnih nesreč posledica podnebnih sprememb, ki jih povzroča človek s svojimi dejanji, ter dodali, da je deset najhujših vremenskih katastrof zahtevalo tudi 1075 človeških življenj in povzročilo razselitev 1,3 milijona ljudi.
Okoli 150 milijard evrov škode je letos povzročilo deset najhujših naravnih nesreč, povezanih z vremenom
Humanitarna organizacija Christian Aid vsako leto na podlagi vloženih odškodninskih zahtevkov izračuna, koliko so svet stale naravne katastrofe, kot so poplave, požari in vročinski valovi. Leta 2020 so izračunali, da je deset najhujših vremenskih katastrof povzročilo škodo v višini okoli 130 milijard evrov.
Največ škode je letos povzročil orkan Ida, ki je pustošil po vzhodni obali ZDA in tam povzročil za okoli 57 milijard evrov škode. Potem ko je konec avgusta trčil ob obalo Louisiane, je nadaljeval pot proti severu ter v New Yorku in njegovi okolici povzročil hude poplave. Sledile so spektakularne in hkrati smrtonosne poplave, ki so julija prizadele Nemčijo in Belgijo ter tam povzročile za 38 milijard evrov škode. Odpravljanje posledic hude zmrzali in snežnega viharja v Teksasu, zaradi katerega je tam več kot štiri milijone gospodinjstev ostalo brez elektrike, je stalo 20 milijard evrov. Poplave v kitajski provinci Henan so julija povzročile za približno 15 milijard evrov škode. Med drugimi naravnimi katastrofami, ki so prav tako povzročile škodo v višini več milijard evrov, so še poplave v Kanadi, zmrzal, ki je ob koncu pomladi prizadela Francijo in uničila tamkajšnje vinograde, ter ciklon, ki je maja pustošil po Indiji in Bangladešu.
Humanitarna organizacija Christian Aid priznava, da je na seznam uvrstila pretežno naravne nesreče v bogatejših državah, kjer je infrastruktura bolje zavarovana. Finančne škode, ki jo povzročijo vremenske ujme v revnejših državah, pogosto sploh ni mogoče izračunati. Tak primer je Južni Sudan, kjer so poplave prizadele okoli 800 tisoč ljudi. "Nekaj najbolj uničujočih vremenskih katastrof je leta 2021 prizadelo revnejše države, ki v bistvu zelo malo prispevajo k podnebnim spremembam," navajajo predstavniki organizacije Christian Aid.
Sredi decembra je zavarovalnica Swiss Re, sicer največja pozavarovalnica na svetu, ocenila, da so naravne katastrofe in ekstremni vremenski dogodki letos povzročili škodo v vrednosti okoli 220 milijard evrov, kar je za približno 24 odstotkov več kot lani. Ta vsota pomeni četrto najvišjo odškodnino, ki so jo zavarovalnice in pozavarovalnice izplačale po letu 1970.
Toda zavarovalnice imajo ob tem tudi korist. Nemške zavarovalnice so po julijskih ujmah zabeležile velik porast povpraševanj po zavarovanju pred nesrečami. Zavarovalnica HDI je tako denimo opažala povečano povpraševanje po kritju škode po naravnih nesrečah tako pri zasebnih strankah oziroma potrošnikih kot tudi malih in srednje velikih podjetjih ter samozaposlenih. Podobno je bilo v zavarovalnici Allianz Deutschland in drugih. Standardne zavarovalne police namreč običajno krijejo škodo zaradi vetra in toče, ne pa tudi zaradi poplav ali plazov, ki so zajeti v posebnih policah naravnih nesreč.
