Na zasedanju vrha gospodarsko najbolj razvitih držav G7 v japonski Hirošimi so voditelji v skupni izjavi glede Kitajske poudarili, da je za "gospodarsko odpornost potrebno zmanjšanje tveganja in diverzifikacija". Pri tem so izpostavili, da to ne predstavlja odmika od Kitajske, temveč le "zmanjšanje prevelike odvisnosti v naših ključnih dobavnih verigah," poroča nemška tiskovna agencija dpa. Skupina G7 je Kitajsko opozorila pred zlorabo trgovine za pritisk na gospodarske partnerice. Kot so voditelji zapisali v izjavi, nasprotujejo kitajskim zlorabam trgovinskih ukrepov, ki jih Peking uporablja v primeru diplomatskih sporov.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je danes izpostavila, da je gospodarska politika skupine G7 boljša za globalni Jug kot gospodarska politika Kitajske. Pojasnila je, da imajo nekatere države s Kitajsko negativne izkušnje pri sodelovanju v kitajski pobudi za oživitev svilne poti. To bi morale po njenih besedah izkoristiti države G7 in državam ponuditi posle, ki bodo ustrezni za obe strani. Von der Leyen je ob tem napovedala tudi novo strategijo ekonomske varnosti, ki jo bo Evropska komisija predlagala naslednji mesec.
Sklepna izjava G7 o gospodarski varnosti sicer neposredno ne omenja Kitajske, vendar je skupina v njej opozorila na zaskrbljujoči porast primerov gospodarske prisile, ki poskušajo spodkopati zunanjo in notranjo politiko ter stališča članic G7 in partnerskih držav. V izjavi so države G7 Kitajsko pozvale tudi, naj pritisne na Rusijo in s tem pripomore h končanju vojne v Ukrajini. Ostro so zavrnili tudi kakršnekoli poskuse enostranskega spreminjanja statusa Tajvana, Tajvansko ožino pa so označili za bistveno za varnost in blaginjo mednarodne skupnosti. Kljub temu se njihovo stališče do statusa Tajvana ne spreminja, saj države G7 ohranjajo politiko ene Kitajske.
Za kitajske ozemeljske zahteve v Južnokitajskem morju po pojasnilih držav G7 ni pravne podlage, svoje trditve pa so podkrepili z odločitvijo mednarodnega arbitražnega sodišča v Haagu iz leta 2016, ki je kitajske ozemeljske zahteve razglasilo za neutemeljene. Peking sicer skoraj celotno Južnokitajsko morje priznava kot del Kitajske, zaradi česar je v sporu z Malezijo, Indonezijo in Filipini, v skupini G7 pa so opozorili pred militarizacijo tega območja.
Voditelji članic skupine - Kanade, Francije, Nemčije, Velike Britanije, Italije, ZDA, Japonske, pa tudi EU - so v petek srečanje v Hirošimi začeli s polaganjem vencev ob spomeniku žrtvam napada z jedrsko bombo leta 1945.
