Vrh za demokracijo: Nujna je obramba pred avtoritarnostjo in korupcijo

Ameriški predsednik Joe Biden izpolnjuje eno od svojih predvolilnih obljub: v teh dneh gosti prvi svetovni vrh za demokracijo, resda v virtualni obliki, ki naj bi po njegovih besedah predvsem pripomogel k obrambi pred avtoritarnimi oblastniki, boju proti korupciji in spoštovanju človekovih pravic. Na vrhu sodelujejo voditelji 110 svetovnih držav, bolj pomenljivo pa je, katere države (v Organizaciji združenih narodov jih je 193) niso bile povabljene. To so med drugim Rusija, Kitajska, Egipt, Turčija in kot edina članica Evropske unije Madžarska. Bruseljski portal Politico je ob tem, seveda naštevajoč druge grehe madžarskega premierja Viktorja Orbana, spomnil tudi na to, da je bil Orban velik privrženec Donalda Trumpa. Toda da to ni glavno merilo, tako Politico, priča dejstvo, da je bil tudi predsednik slovenske vlade Janez Janša protrumpovski, pa je Slovenija vseeno dobila vabilo. Zastopal jo je predsednik Borut Pahor.

"Po mojem mnenju bodo naše odločitve v tem trenutku določile smer sveta v naslednjih desetletjih. Ali bomo dovolili nazadovanje demokracije ali bomo imeli skupno vizijo in pogum, da znova povedemo človeški napredek in človeško svobodo naprej? Gre za odločilni izziv sedanjega časa. Demokracija, ki je vlada ljudi od ljudi in za ljudi, je lahko včasih krhka. Vendar je obenem odporna in sposobna popravkov in izboljšav," je v svojem govoru dejal Biden in še zlasti poudaril, da je treba zaustaviti nazadovanje demokracije v času, ko po svetu narašča avtoritarizem. Ameriški predsednik sicer priznava demokratski manko tudi v svoji državi, ki se od nekdaj šteje za zgled demokracije, pa četudi jo je po svetu pogosto izvažala z bombami. "V ZDA se zavedamo, da obnavljanje naše demokracije in utrjevanje demokratičnih ustanov zahteva nenehno prizadevanje," je dejal in navedel volilne pravice, ki so onstran luže še zmeraj precej omejene.

Slovenski predsednik Borut Pahor, ki je govoril med prvimi, je opozoril na krizo zaupanja v demokratične institucije ter nizko raven politične in pravne kulture. Pozval je k spoštljivemu dialogu, ki vsebuje tudi pripravljenost na usklajevanje različnih pogledov. "Naj bom zelo jasen: demokracija ne pomeni le delujočih demokratičnih institucij. Demokracija pomeni tudi visoko raven politične in pravne kulture. V zadnjem času občutimo krizo zaupanja v demokratične institucije. Enako, morda celo bolj skrb vzbujajoča pa je nizka raven politične in pravne kulture. Zato naša prizadevanja za demokracijo temeljijo na dialogu in medsebojnem spoštovanju, brez izključevanja in sovražnega govora," je dejal med drugim.

Stanje demokracije je slabše skoraj povsod po svetu. Indeks globalnih pravic Civicus Monitor ugotavlja, da je danes na svetu le 39 držav, ki se lahko opredelijo kot odprte družbe in Slovenije ni med njimi, je poročala STA. Od lani je na indeksu nazadovalo 13 držav, le Mongoliji je uspelo malce napredovati. Raziskovalni center Pew pa je ugotovil, da imajo ljudje načeloma radi demokracijo, vendar nimajo prave volje, da bi zanjo kaj storili.