Za Dodikovo parado se dviguje prah

V Bosni in Hercegovini, seveda zlasti v muslimansko-hrvaški Federaciji BiH, se ne poleže razburjenje zaradi dejanj Republike srbske in njenega voditelja Milorada Dodika. Zadnja kaplja čez rob je bila nedeljska civilno-policijska parada ob dnevu Republike srbske (RS), prazniku, ki ga je ustavno sodišče pred petimi leti razglasilo za nezakonitega in neustavnega. Dodik, sicer član predsedstva BiH, ki vztrajno demontira ustavni ustroj države in upošteva Daytonski sporazum le v točkah, ki mu ustrezajo, se na kritike seveda požvižga.

Haaški obsojenec med častnimi gosti

Da je Republika srbska dejansko država, je na paradi znova izjavil Dodik, ob katerem so stali srbski notranji minister Aleksandar Vulin, ki je pripotoval iz Beograda, in ruski veleposlanik v BiH Igor Kalabuhov. Toda tam je bil tudi Vinko Pandurević, haaški obsojenec, ki ga je Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (ICTY) pravnomočno obsodilo za zločine proti človečnosti, vključno z genocidom v Srebrenici.

V takšnem duhu je izzvenela tudi parada, na kateri je sodelovalo skoraj 3000 ljudi, vključno z nekaj sto pripadniki policije in konjeniki, ki so paradirali ob preletu helikopterjev. Nacionalistične pesmi so bile železni del repertoarja, žal se je med njimi znašla tudi Magnificova Pukni zoro, ki jo je posnel pred desetimi leti za film Montevideo, bog te video, za katero je bil Dodik prepričan, da je stara pesem, ki so jo srbski vojaki peli ob vrnitvi s fronte med prvo svetovno vojno. Dodik je zbranim med drugim dejal, da je bil 9. januar 1992, torej dan, ko so nekateri poslanci tedanjega parlamenta socialistične republike Bosne in Hercegovine razglasili Srbsko republiko BiH, rezultat prizadevanj za preprečevanje ponovitve zločinov nad Srbi, storjenih v drugi svetovni vojni, zato je bila sprejeta odločitev, da se država oblikuje iz delov ozemlja BiH. "Republika srbska je naša država, pa naj temu oporeka, kdor hoče," je dejal Dodik in dodal, da je parada v Banjaluki odgovor tudi na nedavno uvedbo sankcij. ZDA so namreč nekaj dni pred tem uvedle sankcije proti Dodiku in z njim povezani televizijski mreži zaradi ogrožanja stabilnosti Bosne in Hercegovine ter celotne regije. Dodik je še dejal, da to ne bo ustavilo v njegovih namer in političnih ciljev in da bo poslušal želje svojega naroda, ne pa zahteve ZDA. Pri tem računa na podporo Srbije in drugih svetovnih zaveznikov, ki jih ni imenoval.

EU obsoja razdiralno in hujskaško retoriko

Na obsodbe političnega lomastenja seveda ni bilo treba čakati dolgo. Evropska unija je obsodila "negativno, razdiralno in hujskaško retoriko", ki so jo uporabili voditelji Republike srbske. "Tovrstna retorika in dejanja so še bolj zaostrili napetosti med skupnostmi v državi in nadalje stopnjujejo trenutno politično krizo," je zapisal tiskovni predstavnik visokega zunanjepolitičnega predstavnika Peter Stano in dodal, da ogrožajo stabilnost in dobrobit države ter so v popolnem nasprotju z njeno perspektivo članstva v EU. Ta namreč lahko temelji le na enotni in suvereni Bosni in Hercegovini, je poudaril. Voditelji Republike srbske BiH bi morali prispevati h končanju skrb vzbujajočega trenda sovraštva in nestrpnosti, kar pa da vključuje tudi prenehanje s poveličevanjem vojnih zločincev in zanikanjem ali poveličevanjem njihovih zločinov. EU še obžaluje podporo "drugih partnerjev" tovrstnim dogodkom, ki ogrožajo regionalno stabilnost in vplivajo na dobre sosedske odnose, je še zapisal Stano. Kot je dodal, so zavezani omogočanju dialoga, ki bi prispeval k odstranjevanju ovir na evropski poti BiH. "Če pa bi se razmere še naprej slabšale, ima EU na voljo veliko orodij, vključno z obstoječim okvirom sankcij, in presojo širše pomoči EU," je dodal.

Toda bolj kot besede bi lahko udarila dejanja Evropske unije. Ni skrivnost, da EU razmišlja, kako ukrotiti razdiralnega Dodika in Republiko srbsko. Nekateri mediji so poročali, da je EU preklicala drugi obrok pomoči, težke 125 milijonov evrov, ker oblasti v BiH niso izpolnile obveznosti, ki so jih sprejeli, ko je bil podpisan dogovor o izplačilu pomoči zaradi koronavirusa v višini 250 milijonov evrov. Delegacija EU v BiH je to včeraj zanikala, priznala pa je, da država tvega, da pomoč izgubi zaradi blokade državnih institucij in pomanjkanja demokratičnega napredka. "Evropska unija bo v prihodnjih mesecih napravila oceno izpolnjevanja pogojev za izplačilo drugega in s tem zadnjega obroka pomoči," so navedli evropski predstavniki. Memorandum o koronski pomoči sta EU in BiH podpisali decembra 2020.

Združene države Amerike pa so pozvale oblasti v Sarajevu, da raziščejo poročilo o poveličevanju vojnih zločinov in incidentih, uperjenih proti nesrbskim prebivalcem krajev v RS, ki so se po vojni vrnili na svoje domove. Razmer v BiH so se včeraj dotaknili tudi obrambni ministri EU na zasedanju v francoskem Brestu. Visoki predstavnik unije za obrambno in zunanjo politiko Josep Borrel je dejal, da ni mogoče izključiti razprave o skrb vzbujajočih razmerah v BiH, vključno z možnostjo sankcij proti Dodiku zaradi spodkopavanja enotnosti države. Med možnostmi je tudi ukrepanje v povezavi s predvidenimi predpristopnimi sredstvi.