Zakaj nas mora skrbeti za naš hladilnik?

Kanadski permafrost se odtaja hitreje, kot so znanstveniki pričakovali. Tako zveni zadnje opozorilo, ki ob številnih alarmih z Arktike, kjer iz meseca v mesec beležijo rekordno visoke temperature in manjši ledeni pokrov, prihaja z obroča tik pod severnim polom. Bolj pospešeno, kot je kdorkoli pričakoval, se tali permafrost, debela plast močvirnatih tal, ki zamrznjena ni prav nič posebnega, s taljenjem starodavnih ledenih blokov zemlje pa bo pognala podnebne spremembe s še večjo hitrostjo. Na pragu podnebne krize je z vsako raziskavo bolj jasno, da ima Zemlja samo eno atmosfero, ki kroji vremenske vzorce na vse bolj ekstremne kose. V Sloveniji bomo ta teden dočakali že drugi vročinski val letos.

Topleje kot v zadnjih 5000 letih

Najnovejši znak, da se globalna podnebna kriza pospešuje še hitreje, kot so mislili strokovnjaki, je predložila ekspedicija, kjer so znanstveniki odkrili, da se permafrost tali 70 let prej, kot je bilo pričakovano. Ekipo z Univerze Alaska Fairbanks je osupnilo, kako hitro so se zaradi niza nenavadno vročih poletij destabilizirale zgornje plasti ogromnih podzemnih ledenih blokov, ki so bili zamrznjeni več tisoč let.
“Kar smo videli, je bilo neverjetno,“ je za Reuters dejal Vladimir E. Romanovsky, profesor geofizike na univerzi. “To je znak, da je podnebje trenutno topleje kot kadar koli v zadnjih 5000 ali več letih.“ Izsledki ekipe, ki so bili objavljeni 10. junija v publikaciji Geophysical Research Letters, so dodaten dokaz čedalje resnejših podnebnih razmer. Članek temelji na podatkih, ki so jih Romanovsky in njegovi kolegi začeli analizirati po zadnji ekspediciji leta 2016. Ekipa je uporabila prilagojeno propelersko letalo, s katerim so lahko obiskali zelo oddaljena območja, tudi zapuščeno radarsko bazo iz obdobja hladne vojne, ki je od najbližjega človeškega naselja oddaljena več kot 300 kilometrov.

Ena od prelomnih točk

“To je kot kanarček v rudniku,“ je dejala soavtorica raziskave in podoktorska raziskovalka Louise Farquharson. “Ta fenomen najverjetneje obsega precej širše območje, preučitev tega bo tudi naš naslednji projekt.“ Znanstvenike skrbi stabilnost permafrosta, saj obstaja tveganje, da bi se zaradi hitrega tajanja v ozračje sprostile ogromne količine toplogrednih plinov, kar bi ustvarilo povratno zanko in še dodatno pospešilo rast temperatur.
Tudi če se izpolnijo trenutne zaveze za omejitev emisij, ki so jih vlade v okviru pariškega sporazuma podpisale leta 2015, še ne pomeni, da smo se izognili tveganju, da bodo tovrstne povratne zanke povzročile nezadržno segrevanje, kažejo modeli Medvladnega foruma za podnebne spremembe IPCC.

Čaka nas že drugi vročinski val letos

Matej Ogrin, profesor na oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, na enostavno vprašanje, zakaj bi moral Slovence skrbeti permafrost, odgovori enostavno: "Naj le pogledajo skozi okno."

Počasi se kuhamo

Slovenija se segreva hitreje od svetovnega povprečja, pa tudi po Sloveniji so razlike - gorska območja se segrevajo hitreje od nižinskih, najpočasneje se segrevajo območja ob morju, saj je morje akumulator toplote, spomladi se počasi segreje, jeseni pa se počasi hladi, ima večjo toplotno kapaciteto. "To seveda ne zmanjšuje potenciala podnebnih sprememb ali težav zaradi njih. Alpe se segrevajo hitreje, a še hitreje se segrevajo polarna območja, pri čemer je tako, da tam ni praktično nikogar. Polarna območja nimajo svojega advokata, najboljši advokat polarnih območij je polarni medved, a mi ne občutimo prav zares, kaj se tam gori dogaja. Ampak jaz pravim, da je to najboljši resničnostni šov na planetu, samo z zelo slabim koncem," pove Ogrin. Našteje še nekaj domačih primerov: "Ledenik pod Skuto je že večji od ledenika pod Triglavom, oba pa sta v bistvu le še ostanka ledenikov, glaciereta. Na Kredarici je bilo konec maja tri metre snega, v teh dneh pa je snežna odeja uradno izginila. To pomeni, da se je v treh tednih stalilo tri metre snega, kar je zelo zelo hitro. Ne vem, ali je bil v letošnjem juniju kakšen dan pod povprečjem, ta mesec je bil od tri do štiri stopinje pretopel. Pri čemer to nikogar pretirano ne moti, nad majem, ki je bil za približno toliko hladnejši, pa so se vsi na veliko pritoževali. In če se vremenske karte ne spremenijo, nas kmalu čaka 34 do 36 stopinj Celzija v nižinah. Pa je pred nami še celo poletje. To je to. Pred živimi očmi, v eni generaciji, se počasi kuhamo."
Dejavnikov za to počasno kuhanje je več in eden glavnih je taljenje hladilnikov na obeh polih. Ker je vse manj ledu, je Zemlja vse manj bela, vemo pa, da bela telesa sprejemajo precej manj svetlobe kot temna. "Bel avto se na soncu precej manj segreje kot temen. Bolj ko je Zemlja temna, več sončne energije vpije, kar nato še hitreje tali polarne kape," še eno pozitivno povratno zanko navede Ogrin. Temnenje Zemlje z vse manjšimi polarnimi kapami in taljenje permafrosta sta le dva taki zanki, ki poganjata sami sebe, Zemlja jih ima na zalogi še več.