Ogromne mase vode, ki se segrejejo ob ekvatorju in potujejo ob vzhodni obali Severne Amerike proti severu ter nato na sever Evrope, so gigantski generator energije. Brez Zalivskega toka bi imeli obe obali Atlantika bistveno nižje temperature, spremenil bi se padavinski režim, podnebje ob obeh celinah. In najnovejše raziskave kažejo, da se silni mehanizem zaradi podnebnih sprememb upočasnjuje in po najbolj črnem scenariju lahko celo - izgine.
Blažilec podnebja
Zalivski tok pomeni za severozahodno Evropo bistveno bolj milo podnebje, kot bi ga imela regija sicer. Največkrat v Evropi Zalivski tok povežemo z Anglijo, ki je tudi najbolj izpostavljena država, ampak pod njegovim vplivom so Norveška in otoki v arktičnem krogu, ki bi bili celo leto pokriti z ledom, če ne bi bilo Zalivskega toka. Zaradi njega imajo ta območja sezone in niso ukleščena v ledeni pokrov.
A tok vpliva tudi širše, na celo Evropo. "Slovenija sicer ni neposredno izpostavljena vplivom toka, smo nekoliko skriti v celinskem delu Evrope in za Alpami, tako da neposrednega toplotnega učinka Zalivskega toka ne čutimo. A naše podnebje je odvisno od njega, predvsem kar se tiče padavinskega cikla. Zračne mase namreč dobivajo vodo nad oceani in koliko bo vlage v zračni masi in posledično padavin, je odvisno od toplote oceanov. Višja je temperatura, več vode lahko izhlapi. Zato Zalivski tok vpliva na padavinski režim v celi Evropi," pojasnjuje Mojca Dolinar, vodja sektorja za analizo podnebja na ARSO. Včasih so rekli, da Atlantik dela vreme v Evropi.
Ponovne vzpostavitve toka ni
Tako je v normalnih razmerah, brez podnebnih sprememb. Glavni vzrok za spremembo Zalivskega toka je, da se ozračje segreva, s tem pa se segreva severni del Atlantika. Ledeni morski pokrov Arktike in Grenlandija, ki pa ima kopni ledeni pokrov, se talita zaradi segrevanja ozračja in vsa ta staljena voda odteče v severni del Atlantika, kjer se sreča s toplim Zalivskim tokom. Dolinarjeva: "Zelo pomembno je, da gre za sladko vodo in ta je lažja od morske vode. Zalivski tok pa je zaradi podnebnih sprememb še bolj slan, saj v tropih voda izpareva in koncentracija soli se veča. Tako dobimo na severu sladko vodo in slan morski tok. Ker je bolj slan, je bolj težek in zato ponikne prej kot sicer. Če tok v normalnih razmerah ponikne v Arktičnem krogu, sedaj ponikne prej. Ocean se shladi in regije pod močnim vplivom toka imajo hladnejše podnebje. Tako je vpliv podnebnega ogrevanja za te regije pravzaprav - ohlajanje."
Dan po jutrišnjem je torej čisto možen? Ne še čisto, tako strokovnjakinja: "Površinske tokove poznamo zelo dobro, sploh odkar imamo satelite, ti veliko pomagajo pri monitoringu tokov. Bistveno manj znanja imamo o dogajanju v globini. To je eno od najmanj raziskanih področij klimatologije. V zadnjem desetletju so se zaradi spoznanja, da imajo tokovi veliko vlogo pri podnebnih spremembah, začele zelo intenzivne kampanje merjenja globokih tokov. Šele, ko bomo zelo dobro poznali situacijo v globinah oceana, bomo lahko predvideli, kaj se bo zgodilo in tudi ali lahko zadeva čisto usahne."
Zelo pomembno je, da ustavimo segrevanje Zemlje pod stopinjo in pol. Vsaka desetinka pomeni večjo verjetnost, da Zalivski tok usahne. To je točka preloma, kajti obrat nazaj, ponovna vzpostavitev Zalivskega toka, ni mogoč. To je nepovratno stanje. Ko enkrat ustavimo Zalivski tok, ga s človeško energijo ne moremo vzpostaviti nazaj. Morda se lahko ponovno vzpostavi v tisočih letih. "A priznati je treba - ne vemo točno, kje se to zgodi, saj ne poznamo dovolj spodnjih delov oceana," pravi Dolinarjeva.
Ogromne količine energije
Zalivski tok prenaša ogromne količine energije od ekvatorja proti severu. Nastaja zato, ker imamo ob ekvatorju severovzhodne vetrove, to so pasatni vetrovi, ki poganjajo zgornjo površino morja, in nastaja počasna reka, ekvatorialni tok. Ko ta zadene ob ameriško celino, se obrne proti severu. Voda, ki se ob celini obrne proti severu, je zelo topla. In voda nosi bistveno več energije kot zrak, gre za preprosto fizikalno lastnost vode - ima visoko toplotno kapaciteto. Tok se obrne proti Evropi, ko zadene celino, pa navzgor ob Norveški do ledenega pokrova. Pri tem počasi oddaja toploto v ozračje.
Slovenija bi postala sušna država
Kako daleč smo na tej premici? "S temperaturo površinske vode se da jasno ugotoviti, da tok slabi. Lahko govorimo, da se je pomaknil proti jugu in za koliko se je v posameznih regijah severnega Atlantika zaradi tega dogajanja ohladilo. Scenariji, kaj se bo zgodilo, so narejeni na podlagi ocen, koliko vode se bo zlilo z Grenlandije, ter izračunov, kaj bi se lahko zgodilo v prihodnosti." Kakšne so posledice, če se Zalivski tok občutno spremeni? Napovedi so mnoge in vse po vrsti strašljive - občuten dvig morske gladine, močnejša neurja na vzhodni obali ZDA. "Najbolj zgoščen opis je, da se bodo spremenili vremenski vzorci, spremembe pa bodo zelo odvisne od tega, kje smo. Temperatura površine vod v oceanih ima velik vpliv na gibanje ozračja in to je najbolj pomembno, če izgubimo Zalivski tok. Za severozahodno Evropo - Anglijo, Norveško, zahodno Francijo, Irsko, lahko to pomeni zelo močno ohladitev. Širše pa se bodo zelo spremenili vremenski vzorci. Za Slovenijo je značilno, da imamo v hladni polovici leta prehod front, povezanih s cikloni, poleti pa se ta fronta s cikloni pomakne bolj proti severu in je tega ciklonskega vpliva manj. Z upočasnitvijo Zalivskega toka se bo ta vzorec spremenil, najprej se bo premaknila hladna fronta, kjer nastajajo cikloni, ki prinašajo k nam dež. Če se severni Atlantik zelo ohladi, bi to za Slovenijo pomenilo pomanjkanje padavin. Slovenija bi postala sušna. In pri tem ne gre za suše, kot smo jih vajeni sedaj, torej poletne suše, ampak resno ne bi mogli več govoriti o tem, da je Slovenija dobro namočena država. Če se Zalivski tok spremeni, bi naenkrat lahko cela država dobila podobno namočenost, kot je v Prekmurju, torej okoli tisoč milimetrov. In to je za tako toplo državo, kot je Slovenija, premalo, padavinska bilanca bi postala negativna." Prištejemo lahko še segrevanje Sredozemlja, ki je nadpovprečno. Kontrast med vročim Mediteranom in Severno Evropo, ki jo sedaj segreva Zalivski tok, bi v primeru usihanja toka postal večji. Vsak kontrast pomeni zelo burno vreme, poveča se število ekstremnih vremenskih dogodkov, kot so nalivi, viharni vetrovi ...
Čeprav se zdi oddaljen, lahko Zalivski tok tudi za Slovenijo spiše enega najbolj črnih scenarijev podnebnih sprememb.
