Zaprta meja prizadela manjšince v Italiji

Reuters

Sandor Tence kot upokojeni novinar še zmeraj sodeluje s Primorskim dnevnikom iz Trsta, v katerem piše o manjšini in o slovensko-italijanskih odnosih. Doma je v Križu pri Trstu, slovenski vasici na strmem nabrežju kraške planote nad severno obalo Tržaškega zaliva v Italiji.

Več kot 32 tisoč ljudi je v Italiji umrlo zavoljo novega koronavirusa, kar je tretje mesto na žalostni svetovni lestvici za ZDA in Veliko Britanijo

Italijani iz najhujšega

"Končno se epidemija novega koronavirusa tudi v Italiji umirja. Včeraj je bilo v državi na novo okuženih manj kot 500 ljudi, le še 451, kar je bila najnižja številka po več kot dveh mesecih agonije s covidom-19. Oblasti zato že postopno odpirajo družbo in gospodarstvo. V Furlaniji - Julijski krajini so tako v začetku tedna odprli gostilne, trgovine na drobno, frizerstva, dovoljuje se športna aktivnost. So pa pravila nekoliko čudna, recimo, v Trstu smeš v morje, toda ko prideš ven, se moraš obrisati z brisačo, saj so zadrževanje na plaži, poležavanje in sončenje še zmeraj prepovedani. Vlada v Rimu je za 3. junij napovedala tudi odprtje meja z vsemi sosedami, kar naša manjšina komaj čaka. Vendar za zdaj omejitve gibanja tudi v naši deželi še veljajo. Ne, da še ne moremo v Slovenijo oziroma mora vsak, ki pride iz Slovenije ali Avstrije, obvezno v štirinajstdnevno samoizolacijo, ne smemo potovati niti v sosednjo Benečijo, to je Veneto, kaj šele v Rim. V karanteni moraš oblastem dati številko mobilnega telefona, da preverijo, ali si res doma. Sicer smeš v trgovino z živili ali v lekarno, vendar samo v najbližjo. Kazni za kršenje karantene se začnejo pri 400 evrih. Sicer moramo v trgovinah še nositi maske. V Primorskem dnevniku so redakcijo prepolovili. Polovica je delala od doma, polovica v redakciji oziroma s terena. Tako so se organizirali, da bi v primeru okužbe lahko na delovna mesta prišla druga ekipa in da do prenosa virusa ne bi moglo priti. Veliko jih v Trstu še zmeraj dela od doma, sem spadajo tudi občinski in deželni uslužbenci, in bojim se, da bo tako še kar nekaj časa. Gospodarstvo bo zelo prizadeto."
Italija ima 60,5 milijona prebivalcev, do včeraj so zavoljo covida-19 našteli 32.169 mrtvih, okuženih z novim koronavirusom so doslej odkrili 226.699 in opravili več kot tri milijone testiranj. Med epidemijo je bilo najhuje v Bergamu, s 120 tisoč prebivalci četrtem največjem mestu v Lombardiji. "Trst ima 270 tisoč prebivalcev, dežela Furlanija - Julijska krajina pa 1,200.000. Medicinska zaščitna sredstva in ventilatorji tu niso bili velik problem, morda je bilo malo panike na začetku. Pred epidemijo so tudi pri nas v javnem zdravstvu hudo rezali stroške. Toda že sredi marca je bilo vse pod kontrolo, zdravstveni delavci, zdravniki in sestre, so se sijajno odrezali. Vsega skupaj smo imeli okoli 3000 okuženih in smo glede na to, da ima Trst v povprečju precej staro prebivalstvo, prišli še kar dobro skozi. Največ umrlih smo tudi pri nas imeli v domovih za starostnike, tam so umirali tudi Slovenci s Tržaškega, Goriškega, iz slovenske Benečije. Eden prvih okuženih je bil tukaj v začetku marca, ko v Sloveniji niste imeli še nobene okužbe, slovenski deželni poslanec in član deželnega predsedstva Igor Gabrovec iz stranke Slovenska skupnost. Hudo je zbolel, bilo je strašno. Kakšen teden dni je bil v bolnišnici na intenzivni negi, a je oseminštiridesetletnik bolezen premagal in je zopet zdrav in že aktiven," podoživlja najtežje tedne Italijanov sogovornik.

Sprehod z želvo in kokošjo

Med koronakrizo so se v Italiji dogajali tudi štosi. Po svetu je tako zaokrožila novica iz Trsta, da je ženska na sprehod šla kar z želvo. Policisti so bili neizprosni, in ker želva ni pes, ki ga je bilo dovoljeno sprehajati, je morala plačati kazen. "Ja, tudi to je bilo. V Furlaniji pa so oglobili moškega, ki je sprehajal kokoš. Policija je bila zelo stroga. Moral si povedati natančno, kam greš. Če si dejal, da se vračaš iz trgovine, v katero je lahko šel samo en član družine, si moral policistom pokazati račun. Šole medtem šolsko leto končujejo na daljavo. Le maturanti bodo smeli v šole na izpite," doda Sandor Tence.

Grenak priokus

Tence potoži, da je ohromljena oziroma ustavljena tudi vsa dejavnost manjšine za mejo: "Ni kulturnih ne športnih prireditev, ki jih imamo Slovenci v Italiji ogromno. Prestavljena na kasnejši čas je celo Kraška ohcet, ki bi morala biti avgusta. 13. julija bi morala predsednika Italije in Slovenije ob stoletnici fašističnega požiga Narodnega doma priti v Trst, ker bodo dom spet predali v roke manjšini. Velika slovesnost ob tej predaji pa je že odpovedana."

Tence meni, da je Slovenija mejo z Italijo zaprla na hitro: "To je storila še Šarčeva vlada 10. marca očitno pod vtisom dogajanj v Lombardiji in brez posveta z italijansko stranjo. Zato so nastale dolge kolone tovornjakov na meji. Čez noč zaprta meja pa je manjšini onemogočila stike z matico. V Gorici, kjer gre meja čez mesto, so vsak na svoji strani ostali člani istih družin. Nekega razumevanja za manjšinsko stvarnost Slovenija ni izkazala. Sedaj se ji je zdelo bolj nujno odpreti mejo s Hrvaško kakor z Italijo. Razumem, da imajo Slovenci 100 tisoč nepremičnin na Hrvaškem, toda zakaj je pri teh dogovorih manjšina v Italiji zapostavljena? Številni naši ljudje imajo otroke v slovenskih vrtcih, v šolah, na univerzah v Kopru in Ljubljani. Šele zdaj bosta državi končno študentom in dijakom priznali enak položaj kot delovnim dnevnim migrantom, da bodo lahko prehajali meddržavno mejo. Kljub morebitnim objektivnim razlogom za takšno zapostavljanje, ker se je pač v Sloveniji zamenjala vlada, v Italiji pa so se vsi ukvarjali z Lombardijo, grenak priokus ostaja."