Vojislav Bercko
Iran je v svojih jedrskih zmogljivostih danes dosegel omejitev, do katere lahko v skladu z jedrskim sporazum iz leta 2015, ki je vse bližje popolnemu propadu, bogati uran. Glede na sporazum lahko Teheran obogati uran le do 3,67 odstotka, kar je dovolj za delovanje jedrskih elektrarn, medtem ko je za jedrsko orožje potreben 90-odstotni visoko obogateni uran. Naslednji korak v nespoštovanju dogovora, če se ne zgodi kakšen res velik čudež, naj bi Iran storil prihodnjo nedeljo, 7. julija, ko bi pričel bogatiti uran nad omenjenih 3,67 odstotka.
3,67 odstotka je magična meja, do katere lahko Iran po sporazumu bogati uran
EU kot upanje za Iran
Iranska uradna tiskovna agencija Fars je poročala, da je prejela izjavo generalnega sekretarja iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost, kontraadmirala Alija Šamkanija, ki je zapisal, da je naveličan nespoštljivosti evropskih držav. Po njegovem mnenju te izvajajo "okrepljen pritisk", da bi Iran prisilile k nadaljnjemu spoštovanju zavez iz jedrskega sporazuma, ne da bi druge podpisnice spoštovale svoje. S predstavniki članic Evropske unije, ki so bile podpisnice sporazuma, torej iz Velike Britanije, Francije in Nemčije, naj bi se iranski pogajalci sicer sešli jutri na Dunaju, ni pa še znano, ali bodo zraven tudi predstavniki Rusije in Kitajske. Jasno je le, da članov administracije ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je z enostranskim odstopom od sporazuma lani zakuhal sedanjo krizo, v avstrijsko prestolnico ne bo.
Kje je letel ameriški dron?
ZDA in Iran se prepirata tudi o tem, kjer je letelo ameriško brezpilotno vohunsko letalo oziroma dron, ki so ga Iranci sestrelili pred tednom dni. Američani vztrajno trdijo, da je bilo v mednarodnem zračnem prostoru, medtem ko uradni Teheran in Moskva trdita, da je bilo nad Iranom. Trump je sicer po sestrelitvi ukazal ameriški povračilni napad, a je po lastnih besedah deset minut pred izvedbo ukaz preklical. Pri tem je dejal, da bi v napadih umrlo najmanj 150 ljudi.
Teheran pripravljen na pogovore
Iranski voditelji so Trumpu jadrno odgovorili, da gre za "idiotske sankcije", ki kažejo na "duševno zaostalost" Bele hiše. Iranski predsednik Hasan Rohani pa se je o vsem skupaj pogovarjal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, ki se zavzema za nadaljevanje pogajanj in spoštovanje sporazuma, ter mu med drugim dejal: "Če Američani želijo znova kršiti vode ali zračni prostor Irana, imajo iranske oborožene sile dolžnost, da se soočijo z njimi v odločilnem spopadu." Trump mu ni ostal dolžan in je tvitnil, da bi "kakršen koli napad Irana na karkoli ameriškega naletel na veliko in silno silo. Na nekaterih območjih silen pomeni uničenje." Včeraj je v intervjuju za televizijo Fox še dejal, da oborožen spopad z Iranom ne bi trajal dolgo in da pri tem ameriška noga sploh ne bi stopila na iransko ozemlje.
Iranski predsednik Rohani je sicer včeraj v nasprotju z lastnimi besedami izpred nekaj dni z namenom pomiritve napetosti pozval ZDA, naj se vrnejo k jedrskemu sporazumu. Poudaril je tudi, da Iran noče vojne z nobeno državo, vključno z ZDA. Ajatola Hamenej pa je vseeno dejal, da se ne bodo "nikoli upognili pred najbolj osovraženo in zlonamerno vlado na svetu".
