Estonija bo kmalu postala edina članice Evropske unije, kjer bosta na najpomembnejših političnih položajih ženski. Predsednici države, 51-letni Kersti Kaljulaid, ki je bila izvoljena na volitvah jeseni 2016, se bo v prihodnjih dneh pridružila premierka, 43-letna pravnica in predsednica Reformne stranke Kaja Kallas. Da v eni najmanjših članic EU, Estonija ima okoli 1,3 milijona prebivalcev, enakost spolov jemljejo resno, priča tudi podatek, da bo 14-članska vlada sestavljena iz sedmih ministrov in prav toliko ministric.
Kaja Kallas na političnem zemljevidu nikakor ni neznanka. Reformna stranka, ki jo vodi, je zmagala na parlamentarnih volitvah marca 2019, ko je osvojila 34 od skupno 101 sedeža v parlamentu. Toda odločila se je, da ne bo vstopila v veliko koalicijo s Stranko centra Jürija Ratasa. Centristi so nato zbrali dovolj koalicijskih partnerk in Ratas je postal premier. Vladal je do 13. januarja letos, ko je odstopil, ker se je njegova stranka znašla v preiskavi zaradi suma korupcije v zvezi z nepremičninskim podjetjem. V središču preiskave tožilstva je nepremičninsko podjetje Porto Franco, ki je prejelo državno posojilo in sklenilo donosen posel z mestnimi oblastmi prestolnice Talin, katere župan tudi prihaja iz Ratasove stranke. Hillar Teder, eden najbogatejših Estoncev in oče lastnika podjetja Porto Franco, pa je stranki doniral velike vsote denarja. "Kot vodja vlade v primeru podjetja Porto Franco nisem imel občutka, da bi kateri od ministrov ali katera od strank skušala vplivati tako, da bi vlada sprejela nezakonito odločitev," je ob odstopu zapisal premier.
S tem je sicer dokazal, da v Estoniji veljajo visoki demokratični politični standardi; v marsikateri državi s Slovenijo vred ob "zgolj" sumu korupcije, ki se dotika vladnih vrst, niti ne trenejo z očesom.
Zdaj je Kallasova le pristala na veliko koalicijo s Stranko centra. V skupnem sporočilu po koncu nedeljskih pogajanj sta stranki zapisali, da si bosta v prvi vrsti prizadevali za čim bolj učinkovit boj proti pandemiji koronavirusa (Estonija je z 31 tisoč okuženimi na milijon prebivalcev med manj ogroženimi članicami EU, Slovenija jih ima 76 tisoč na milijon) pa za napredovanje države v vseh pogledih in razvoj vseh regij. Nova vlada naj bi začela delo že danes. Reformna stranka in Stranka centra sta se vse od leta 1991 izmenjavali na oblasti, družno jima je, da podpirata politiko varčevanja, s čimer je Estonija postala država z najnižjo stopnjo javnega dolga v evroobmočju.
Kaji Kallas je očitno bila politika položena v gene. Njen oče Siim je eden od soustanoviteljev Reformne stranke, bil je zunanji minister in kasneje premier, dokler ni odšel v Bruselj, kjer je bil med letoma 2004 in 2014 trikrat evropski komisar: najprej kratek čas za ekonomske zadeve, potem pa dva polna mandata za administrativne zadeve ter za transport. Tudi hči Kaja je spoznala evropski politični parket, med letoma 2014 in 2018 je bila poslanka v Evropskem parlamentu. Njena stranka je članica politične grupacije ALDE, ki se je po zadnjih evropskih volitvah preimenovala v Renew. Kallasova je odločna zagovornica EU, inovacij in razvoja digitalne tehnologije. Da je Estonija tehnološka napredna država, kaže tudi to, da je na zadnjih parlamentarnih volitvah več kot četrtina ljudi glasovala elektronsko.
