Za večino Kitajcev ima Xi status božanstva.
Na Kitajskem se je s sprejetjem "zgodovinske resolucije" po štirih dneh končalo zasedanje centralnega komiteja vladajoče komunistične partije. Sprejetje resolucije, kakršnih doslej ni bilo veliko, dodatno utrjuje oblast predsednika Xi Jinpinga in njegov status v politični zgodovini Kitajske. V obsežnem dokumentu člani komiteja, najvišjega kolektivnega organa oblasti, med drugim kot nujno izpostavljajo "vztrajno ohranjanje položaja tovariša Xi Jinpinga kot jedra centralnega komiteja partije in kot jedra partije". Celotno stranko, vojsko in pripadnike vseh etničnih skupin na Kitajskem pozivajo, naj se še tesneje poenotijo okoli centralnega komiteja in Xija ter v celoti uresničijo njegovo novo obdobje socializma s kitajskimi značilnostmi.
{infobox-quote_full}179844{/infobox-quote_full}
Najveličastnejši ep v zgodovini kitajskega naroda
Resolucija sicer predstavlja nekakšen povzetek ključnih dogodkov minulih sto let kitajske komunistične partije, izpostavlja njene ključne uspehe in nakazuje njene prihodnje usmeritve. Partija je po pisanju osrednje kitajske tiskovne agencije Xinhua z njo "napisala najveličastnejši ep v zgodovini kitajskega naroda". Gre dejansko za tretjo tovrstno resolucijo od ustanovitve partije leta 1921. Prva je bila sprejeta leta 1945 v času Maa Zedonga, druga pa leta 1981 pod Deng Xiaopingom. Mao je v tokratnem dokumentu omenjen sedemkrat, Deng petkrat in Xi kar 17-krat.
To je bilo tudi zadnje res pomembno politično srečanje pred jubilejnim, 20. nacionalnim kongresom partije prihodnje leto, na katerem naj bi Xiju pripadel zgodovinski, tretji zaporedni mandat na čelu države, morda pa bo kar dosmrtni predsednik. Leta 2018 so namreč na Kitajskem odpravili pravilo, ki je dovoljevalo največ dva zaporedna predsedniška mandata.{api_embed_photo}725713{/api_embed_photo}
Vse se vrti okoli Xija
Kdo je torej Xi Jinping? Imenujejo ga kar predsednik vsega. Seveda potihoma, da se mu ne bi zamerili ali bili obtoženi sovražne propagande. Kajti Xi Jinping, generalni sekretar Komunistične partije Kitajske in s tem avtomatično predsednik najštevilnejše države na svetu, ni človek, ki bi oproščal. Tisto, kar rad sliši, so primerjave z ustanoviteljem Ljudske republike Kitajske Mao Zedongom, ki je komunistično državo v njenih sedanjih mejah po državljanski vojni razglasil pred 72 leti. Tudi primerjave z ekonomističnim reformatorjem Deng Xiaopingom, ki je nekdaj povsem ruralno državo popeljal na pota (visoko)industrijske revolucije, mu laskajo in pričakuje, da ga bo nekoč zgodovina postavila ob bok tema največjima kitajskima voditeljema.{api_embed_photo}725712{/api_embed_photo}
O njegovem življenju bi lahko posneli na stotine filmov. Rojen je bil leta 1953, njegov oče pa je bil partijski veljak, eden od Mao Zedongovih soborcev in soustanoviteljev nove Kitajske. Takim otrokom so pravili kraljeviči, odraščali so v blagostanju, o katerem navadni Kitajci niso mogli niti sanjati. Toda očeta Xi Zhongxuna je sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja odnesla kulturna revolucija, ki jo je razglasil Mao Zedong, leta 1968 so ga poslali v zapor, mladega Xija pa na prevzgojo v neko vasico, kjer je živel v votlini in spal na postelji iz opek. "Pojedel sem veliko več grenkobe kot večina ljudi," je nekoč dejal. Trdo se je "prevzgajal" in garal, da je leta 1974 postal član partije, nato pa je šla njegova pot samo navzgor: diplomiral je iz kemijskega inženiringa in doktoriral iz marksistične teorije, kar pomeni, da je prvi človek z doktoratom na čelu Kitajske. Zasedal je visoke položaje v partiji in na ministrstvih, vmes bogatel, menda je njegovo premoženje vredno nad milijardo dolarjev. Toda absolutizem mu je očitno pisan na kožo. "Xi vodi vse glavne institucionalne centre moči, od vojske do predsedstva ... Kamorkoli pogledaš, se zdi, da se v moderni Kitajski vse vrti okoli Xija. Edino vprašanje je, ali je lahko en človek res tako vpliven," je pred časom za televizijo CNN izjavil Kerry Brown, profesor kitajskih študij na Kraljevem kolidžu v Londonu.{infobox-gray}179845{/infobox-gray}
