Njen genetski zapis so znanstveniki uspeli dobiti s pomočjo DNK-ja, ki ga je pustila na starodavni "žvečilki" in na ta način poustvarili njen videz. Šlo naj bi za mlajšo žensko, točne starosti niso mogli določiti. Takratna žvečilka je bila iz brezove smole, pred več tisoč leti so jo uporabljali tudi kot lepilo za kamnita orodja. Znanstveniki so jo odkrili med arheološkimi izkopavanji v Syltholmu na otoku Lolland. Sledi zob, ki so jih našli na njej, kažejo, da so brezovo smolo tudi žvečili. Znanstveniki še ugibajo, ali so to počeli v primeru zobobolov ali drugih zdravstvenih težav.
{twitter}https://twitter.com/BBCScienceNews/status/1206971713226989574{/twitter}
Umetnik, ki je žensko narisal po ugotovitvah znanstvenikov, jo je poimenoval Lola
Zahvaljujoč DNK, ki ga je mlada ženska pustila na starodavni "žvečilki", so znanstveniki uspeli pridobiti njen genetski zapis in poustvariti njen videz. Genetskoje bila bolj sorodna lovcem in nabiralcem, ki so naseljevali celinsko Evropo, kot pa prebivalcem tedanjega skandinavskega območja. Znanstveniki so ugotovili, da je imela temnejšo polt, modre oči in temno rjave lase, svoje ugotovitve so objavili v Nature Communications. Umetnik, ki je žensko narisal po ugotovitvah znanstvenikov, jo je poimenoval Lola.
"Neverjetno je, da smo pridobili celotni človeški genom iz česarkoli drugega, kot iz kosti," je povedal Hannes Schroeder, molekularni antropolog iz univerze v Copenhagnu. Po poročanju BBC je bila potomka priseljencev, ki so na območje prišli iz zahodne Evrope. Poleg njenega DNK so uspeli najti tudi sledi genetskega materiala lešnikov in race, kar bi lahko nakazovalo na njen obrok.
