Obtoženi so Tarik Saber, Athar Kamel Mohamed Igrahim, Uhsam Hemi in Magdi Ibrahim Abdelal Šarif. Tožilstvo jim pripisuje ugrabitev, Šarif pa je obtožen tudi umora. Ob tem je tožilstvo opustilo pregon petega člana egiptovske obveščevalne službe Mahmuda Nadžema.
Regenijevo truplo, na katerem so bili vidni znaki mučenja, je bilo februarja 2016 najdeno ob avtocesti na obrobju egiptovske prestolnice. Vsa leta je egiptovska služba ovirala italijansko preiskavo, pri tem pa za dejanje med drugim obtoževala tolpe in opozicijske politične skupine.
Obtožnice proti omenjeni četverici predstavljajo redko viden primer obtožb proti delovanju egiptovskih varnostnih sil. Egiptovsko tožilstvo je konec novembra sporočilo, da je opustilo preiskavo, rekoč, da morilci italijanskega študenta niso znani.
Že takrat je tožilstvo trdilo, da kakršne koli obtožbe varnostnih sil ne morejo biti podprte z dokazi in da je mogoče za dejanje obtožiti le posamezne pripadnike varnostnih služb, vendar njihova dejanja ne morejo biti povezana z delovanjem posameznih institucij.
Umor je močno načel odnose med državama. Uradni Rim je iz Kaira odpoklical svojega veleposlanika, šele leto pozneje pa je imenoval novega. Leta 2017 je spodnji dom italijanskega parlamenta prekinil stike s kolegi s sorodno institucijo v Egiptu.
Zvabili naj bi ga v past
Na drugih ravneh pa so se v letih pozneje trudili obnoviti odnose. Junija je tako italijanski premier po več mesecev tajnih pogajanj potiho odobril prodajo orožja Egiptu. Sklenjen dogovor je bil težak 1,2 milijarde evrov, potencialno pa bi lahko dosegel vrednost do 10 milijard evrov. Poleg tega je italijanska naftna družba Eni v egiptovsko plinsko nahajališče vložila še okoli 14 milijard evrov.
Med tem pa so italijanski tožilci še naprej sporočali umazane podrobnosti Regenijevega umora. Trdijo, da so egiptovske obveščevalne službe 28-letnika, ki je raziskoval tamkajšnja delavska gibanja, pred smrtjo zvlekle v past.
Po podatkih egiptovske komisije za pravice in svoboščine, njeni odvetniki zastopajo tudi družino pokojnega Italijana v Egiptu, naj bi zaradi dejanj varnostnih sil od leta 2015 izginilo 2723 ljudi. Pri teh izginotjih so ugrabljeni pogosto tudi mučeni, hkrati pa brez vseh pravic.
Podrobnosti Regenijevega umora pa bodo verjetno še bolj zaostrili odnose med državama. Četverici obtoženih bodo najverjetneje sodili v njihovih odsotnosti. Čeprav državi nimata sklenjenega sporazuma o medsebojnem izročanju, pa bi egiptovsko notranje ministrstvo moralo vsaj zapreti obtožene, če bo vložena zahteva za njihovo izročitev.
Če se jim morda v Egiptu ne bo zgodilo nič, pa bodo ob morebitnem potovanju v tujino tvegali, da bodo priprti na podlagi Interpolove tiralice.
