Spanje jemljemo, kot nekaj samoumevnega, velikokrat nam pehanje za boljšim življenjem podnevi ne pusti spati niti ponoči. Pretirano delo, skrbi, želja po imeti več nas zelo obremenjujejo in hitro pademo v začarani krog neprespanosti in kronične utrujenosti. Včasih so zaradi življenja z naravo in dela na poljih precej bolj obremenjevali telo in legli k počitku kmalu, ko je padla noč. Danes obremenjujemo predvsem glavo. Tako se nam dogaja, ko velikokrat zaradi preobilice opravkov ležemo v posteljo, umirimo telo, glave pa nikakor ne moremo, saj se nam velikokrat prikradejo težave, skrbi, obup, jeza, žalost, ki smo jih v preobilici dela in tekočih dnevnih rutin vztrajno odklanjali. Tako spimo precej manj, kot bi za naše zdravje potrebovali. Posledice nespanja se odražajo tudi kot psihične in duševne motnje, živčnost, slabša delovna sposobnost, izgorelost in tudi fizične bolezni. Pomanjkanje spanja pesti več kot 80 odstotkov ljudi in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je že pred leti razglasila epidemijo pomanjkanja spanja v razvitih državah.
Odrasel človek naj bi dnevno spal od sedem do devet ur. Takrat omogočamo tudi našim organom in možganom, da opravijo svoja regeneracijska in čistilna dela. Posledica pomanjkanja spanja ni samo blaga utrujenost čez dan. Redno spanje manj kot šest ur dnevno zelo slabi imunski sistem in kar dvakrat povečuje tveganja za nastanek raka, lahko povzroči kardiovaskularne bolezni, srčna popuščanja, povzroča depresije, tesnobe, zmanjša koncentracijo, odpornost, zmanjšuje zmožnost pomnjenja, povzroča debelost, slabše delovanje jeter, lahko povzroča diabetes, zmanjšuje motoriko, botruje migrenam ... Že en teden pomanjkanja spanja nam močno zviša raven krvnega sladkorja.
Kaj lahko naredimo sami
Znanstveno je dokazano, da pomanjkanje spanja zavira čiščenje toksinov iz možganskih celic, kar lahko povezujemo z večjim obsegom raznih možganskih vnetij, nevroloških bolezni, demence, Alzheimerjeve bolezni. Kadar so možgani dejavni, se celični odpadki nenehno proizvajajo. V spečem stanju pa se možgani nekoliko pokrčijo in tako je omogočeno, da likvor (tekočina, ki obdaja možgane in hrbtenjačo) precej bolj učinkovito počisti škodljive snovi in jih prenese skozi kri v jetra za razstrupljanje.
Motnje spanja pestijo tudi starejše. S starostjo pridobljene težave, kot so obrabljeni sklepi, bolečine in krči v mišicah, težko dihanje zaradi oslabljenosti srca, slaba pljuča, težave s prostato, inkontinenco, depresija, malodušje, bivanje v domovih za ostarele, tudi neprimerna ležišča, lahko mnogim krajšajo spanec.
Baldrijan, ašvaganda, hmelj, konoplja in melisa imajo pomirjevalni učinek
Baldrijan
Baldrijanove korenine vsebujejo eterično olje z značilnim baldrijanovim vonjem, ki še najbolj ugaja domačim mačkam. Med učinkovinami v koreninah je izovalerianska kislina, ki je vzrok za pomirjevalno delovanje baldrijana. Z baldrijanom si lajšamo tudi razne živčne motnje, živčno izčrpanost, stres, živčno prebavne motnje in krče, nespečnost. Uporablja se tudi ob razburjenju, nemiru, migreni, pri težavah v menopavzi, skratka pri živčni prenapetosti. Sprošča tudi mišice. Vpliv ima tudi na srce in krvni obtok.
Čaj iz baldrijanovih korenin lahko pripravimo na dva načina. Tri grame ali čajno žličko zdrobljenih koreninic preko dneva ali noči namočimo v skodelici hladne vode in ga pogretega popijemo ali pa koreninice prelijemo z vrelo vodo in pijemo po požirkih preko dneva ali pred spanjem. Popijemo ga do dve skodelici dnevno po potrebi ali pa redno, v tem primeru po treh tednih prenehamo.
Ašvaganda
Sodi med adaptogena zelišča (nas pomirja, če to potrebujemo, in poživlja, ko je to potrebno). Čez dan pomaga našemu telesu ohranjati in tvoriti vitalno energijo, s katero veliko lažje kljubujemo stresu, ponoči pa nam zagotavlja globok in miren spanec. Je kot naša dodatna podpora in energija pri premagovanju stresa ob našem hitrem življenju. Kronični stres pa lahko vodi v razna neprijetna stanja, kot so poslabšanje kognitivnih funkcij (spomin, govor, branje, mišljenje …), padec imunskega sistema, spolna disfunkcija, razjede želodca in dvanajsternika, spremembe v plazemskih ravneh kortikosteriodov.
Hmelj
Rastlina, ki je najbolj poznana za pripravo piva, je pomembna tudi kot uspavalna rastlina. Hmelj je dvodomna rastlina, a tako za pivovarstvo kot za zdravilstvo so uporabne samo ženske rastline oziroma socvetja s storžki, ki zacvetijo od julija do septembra. Za zdravilne namene jih obiramo, ko so popolnoma dozoreli in so v njih nežno rumene žleze. Storžki vsebujejo grenčine, ki jih je največ v ravno žlezah (kar med 50 in 80 odstoki), hlapno olje, valeriansko kislino, tanine … Če želimo žleze izločiti, hmeljeve storžke posušimo in jih nato z močnim stresanjem nad sitom otresemo.
Pripravke iz hmelja uporabljamo kot tonike, diuretike in grenčice. Hmelj je pogosta sestavina pomirjevalnih čajev ali pripravljen za uporabo v tabletah ali kapsulah. Če mu primešamo še kamilico, slez, trpotec in poprovo meto, lahko takšno čajno mešanico uporabimo tudi pri sindromu razdraženega črevesja. V obliki tinkture se lahko uporablja tudi kot pospeševalec teka in prebave. Priporoča se tudi za umirjanje živčnih napetosti in tesnob.
Uživamo trikrat po 2 ml hmeljeve tinkture dnevno. Pri kroničnih kožnih razjedah in gnojnih ranah lahko rane izpiramo z ohlajenim poparkom iz svežih storžkov. Hmelj vsebuje tudi dokaj visok delež estrogena, zato ima pretirano uživanje hmelja, tudi piva, za posledico pomanjkanje libida pri moških. Velja za dokaj varno rastlino.
Njegov značaj je mrzel, suh in grenek, rahlo pekoč. Deluje pomirjevalno na višje živčne centre, zato ga ne smemo uživati, če smo nagnjeni k depresiji. Pri občutljivih ljudeh lahko sveža rastlina izzove kožno reakcijo - kontaktni dermatitis.
Konoplja
Ena najbolj raziskovanih in uporabljanih rastlin je v današnjem času prav gotovo konoplja. Je dvodomna rastlina in obsega tri vrste: Cannabis sativa ali industrijska konoplja, Cannabis indica ali indijska konoplja in Cannabis ruderalis, ki je pri nas manj poznana divje rastoča konoplja in je razširjena predvsem v državah vzhodne Evrope, njena lastnost pa je, da vedno zacveti v približno dveh mesecih po setvi, ne glede na dolžino dneva. Tradicionalno se uporablja v ruski in mongolski ljudski medicini, za zdravljenje depresije, nespečnosti, anksioznosti in epilepsije. Vsebuje zelo malo THC in veliko CBD. Je tudi precej nižja od sorodnic, ki zrastejo v višino tudi do šest metrov.
V konoplji je skupina učinkovin, imenovanih kanabinoidi, ki so sicer značilni za konopljo, vendar imajo svojo vlogo tudi v človeškem telesu. Pravimo jim endokanabinoidi in nastajajo že v materinem mleku. Endokanabinoidi so pomembni za krepitev imunskega sistema in predvsem za sistem "signalizacije" v telesu (povezave med celicami, tkivi, organi). Celice izločajo endokanabinoide, kadar je naše živčevje preveč vzdraženo zaradi stresa, premočnih čustev, bolečine, bolezni, ko po živčnih celicah potuje preveč močnih impulzov in bi lahko "pregorele". Ob sprožitvi endokanabinoidov se umirimo, upočasni se sproščanje nevrotransmiterjev, spremenimo razpoloženje in ne čutimo toliko bolečine. Kadar telo izloči veliko endokanabinoidov, pride do kratkotrajne izgube spomina, ki je obrambni mehanizem telesa v izrednih okoliščinah, kot so poškodbe in drugi stresni dogodki.
Melisa
Že dolgo poznamo njene dobrodejne učinke pri težavah z nervozo, pri nespečnosti in s srcem. Včasih so bili prepričani, da tolaži srce in iz njega izganja žalost, preganja melanholijo. V aromaterapiji se njeno eterično olje še danes uporablja za premagovanje "pobitosti". Na splošno melisa deluje preko živčnega sistema in pomaga, kjer živčevje moti delovanje organov ali hormonskega sistema. Pomaga pri napetostih, ki povzročajo nespečnost, živčnost, boleče menstruacije, težave s prebavo, slabenje srca in vranice.
Ko smo pod stresom, jo je priporočljivo uporabiti v obliki čaja in kopeli. Pomaga pri živčno pogojenih srčnih motnjah in izčrpanosti. Ob uživanju čaja se izboljša tudi miselna sposobnost, koristi tudi bolnikom z Alzheimerjevo boleznijo. Izboljša se kratkoročni spomin. Ljudsko zdravilstvo priporoča čaj tudi nosečnicam, ki jim je v prvih mesecih slabo in bruhajo.
