Vse to je v skladu s študijami, v katerih poročajo o zmernih do hudih znakih bolezni pri manjšini (običajno pri starejših z drugimi dejavniki tveganja), in da eden od treh pozitivnih ljudi ne kaže nobenih simptomov. Glede na prisotnost zelo nalezljivega koronavirusa v našem okolju in visoko stopnjo asimptomatskega poteka bolezni se lahko tisti, ki jim še niso diagnosticirali covida, vprašajo, ali so bili okuženi, pa tega sploh niso vedeli, in ali je to sploh pomembno vedeti.
Kako diagnosticiramo covid? Večina ljudi ve, da so zboleli za covidom, ker so imeli povišano telesno temperaturo ali simptome zgornjih dihal - ali ker so bili v stiku z okuženo osebo in je PCR-test ali hitri antigenski test pokazal na okuženost. Pri tistih, ki niso bili nikoli pozitivni, je mogoče diagnosticirati preteklo okužbo le s protitelesi, znanimi tudi kot imunoglobulini. Ko smo okuženi s covidom, namreč imunski sistem sproži proizvodnjo protiteles proti virusnim tarčam, natančneje proti proteinom Spike (S) in Nucleocapsid (N). Cepljenje proti covidu povzroči podoben imunski odziv proti proteinu S. Ta "nevtralizira" napadalca in prepreči, da bi se virus pritrdil na celice. Protitelesa je mogoče odkriti v enem do treh tednih po okužbi in nato še vsaj šest mesecev - morda pa veliko dlje. Testiranje krvi, ki pokaže protitelesa proti proteinom S in N, kaže, da je bil nekdo okužen. Odkrivanje protiteles samo proti proteinu S pa kaže na cepljenje (in ne na okužbo).
Katere so težave pri odkrivanju protiteles? Preden opravite testiranje za odkrivanje prisotnosti protiteles, morate upoštevati nekaj opozoril. O imunskem odzivu na okužbo s covidom je treba še veliko izvedeti. Vsak namreč ne razvije zaznavnega odziva protiteles po okužbi, pri nekaterih ljudeh pa se lahko ravni znižajo na nezaznavne vrednosti po več mesecih. Ker krožijo tudi drugi sezonski koronavirusi (na primer tisti, ki povzročajo prehlad), lahko testi odkrijejo tudi protitelesa proti sevom, ki niso SARS-CoV-2, kar vodi do lažno pozitivnih rezultatov. Laboratoriji v bolnišnicah lahko izvajajo testiranje za odkrivanje prisotnosti protiteles SARS-CoV-2, vendar je treba biti pri razlagi rezultatov zelo natančen.
Testiranje za odkrivanje prisotnosti protiteles je treba opraviti le, če imamo za to dober razlog: kot je na primer potrditev pretekle okužbe ali učinkovitosti cepljenja, če je to pomembno za trenutno oskrbo posameznika, za diagnosticiranje postinfekcijskega zapleta ali primernosti za posebno zdravljenje. Lahko pa bi bilo koristno tudi za sledenje stikov ali za oceno stopnje okužbe v določeni populaciji.
Testiranja shranjene krvi, reprezentativne za splošno populacijo, na primer iz krvne banke, pomagajo razumeti obseg okužbe s covidom in status cepljenja v skupnosti (in dajejo informacije o dovzetnosti prebivalstva za okužbo in ponovno okužbo). To je bolj uporabno kot vsakodnevno poročanje o številu primerov, kjer zajamejo le simptomatične posameznike in tiste, ki imajo dostop do testiranja.
Nove raziskave Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ki jih morajo pregledati še drugi znanstveniki, poročajo o rezultatih metaanalize več kot 800 študij seroprevalence po vsem svetu od leta 2020. Ocenili so, da je imelo do julija 2021 že 45,2 odstotka svetovne populacije protitelesa SARS-CoV-2 zaradi pretekle okužbe ali cepljenja, kar je osemkrat več (5,5 %) kot leta 2020.
Je pomembno vedeti, ali smo preboleli covid? Za večino ljudi je covid verjetno le tema pogovora ob večerji s prijatelji. Nekatere študije pa so pokazale manj močan in manj trajen odziv protiteles po blagi ali asimptomatski okužbi v primerjavi s hudim potekom bolezni, za katero še ni znano, kako vpliva na zaščito pred ponovno okužbo. Vsekakor nas spoznanje, da imamo protitelesa zaradi preteklih okužb, ne bi smelo odvrniti od cepljenja proti covidu, saj je to še vedno najboljša zaščita.
Nekateri ljudje, ki so imeli blago ali asimptomatsko okužbo s covidom, imajo dolgotrajne ali ponavljajoče se simptome covida še več mesecev po okužbi. Mednje prištevamo težko dihanje, fizično in duševno utrujenost, glavobole ter bolečine v mišicah in sklepih. Verjetnost takšnega razvoja bolezni je večja pri tistih, ki so imeli na začetku težjo obliko covida, kar je lahko povezano z večjo virusno obremenitvijo v tistem času.
Glede na to, da vstopamo v tretje leto pandemije in da je lahko ena od treh okužb asimptomatska, se je verjetno veliko ljudi okužilo, pa tega sploh niso vedeli. Če vas pestijo dolgotrajna utrujenost, možganska megla in drugi simptomi, ki bi lahko nakazovali na dolgotrajni covid, se posvetujte s svojim zdravnikom. V nasprotnem primeru pa to, ali ste se v preteklosti okužili, verjetno ni pomembno, testiranje za odkrivanje prisotnosti protiteles pa ni smiselno. (Ashwin Swaminathan/The Conversation)
