Več študij je pokazalo, da se optimisti velikokrat bolje počutijo in tudi bolje spijo, da so manj pod stresom, boljša pa sta tudi njihovo srčno-žilno zdravje in imunski sistem. Najnovejša študija je zdaj pokazala še to, da optimisti dejansko živijo dlje, ugotavlja Fuschia Sirois, profesorica psihologije družbe in zdravja z Univerze Durham.
Raziskovalci so v okviru študije 26 let spremljali skoraj 160 tisoč žensk, starih od 50 do 79 let. Na začetku študije so ženske izpolnile vprašalnik za samooceno svojega optimizma. Ženske, ki so dosegle najvišje rezultate, so razvrstili v skupino optimistk, tiste z najnižjimi rezultati pa v skupino pesimistk. Leta 2019 so raziskovalci znova preučili udeleženke študije, ki so bile še žive. Preverili so tudi življenjsko dobo tistih, ki so v času študije umrle. Ugotovili so, da je obstajala pri tistih, ki so bile najbolj optimistične, večja verjetnost, da bodo živele dlje. Optimistke so celo pogosteje dočakale 90 let kot pesimistke. Raziskovalci pravijo temu "izjemna dolgoživost", glede na to, da je povprečna (pričakovana) življenjska doba žensk v razvitih državah 83 ali 84 let (kot denimo v Sloveniji).
Te ugotovitve so zanimive predvsem zato, ker se niso spremenile niti po tem, ko so raziskovalci upoštevali tudi druge dejavnike, na podlagi katerih je mogoče pri nekom pričakovati dolgo življenjsko dobo, vključno s stopnjo izobrazbe, ekonomskim statusom, etnično pripadnostjo ter človekovim splošnim duševnim in telesnim zdravjem. A ker so pri tej raziskavi sodelovale le ženske, ni mogoče reči, ali enako velja tudi za moške. Toda neka druga študija, pri kateri so sodelovali tako moški kot ženske, je prav tako pokazala, da imajo ljudje z visokimi ravnmi optimizma od enajst do petnajst odstotkov daljšo življenjsko dobo kot tisti, ki so najmanj optimistični.
Vrelec mladosti?
Zakaj torej optimisti živijo dlje? Na prvi pogled se zdi, da bi lahko bilo to povezano z njihovim bolj zdravim življenjskim slogom. Analiza izsledkov več študij je denimo pokazala, da optimistični ljudje običajno bolj zdravo jedo, se več gibajo in večinoma ne kadijo. Znano je, da te zdrave navade pozitivno vplivajo na zdravje srca in zmanjšujejo tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni, ki so najpogostejši vzrok smrti po vsem svetu. Z zdravim življenjskim slogom zmanjšamo tudi tveganje za druge bolezni, ki so lahko za nas usodne, kot sta na primer diabetes in rak. Toda zdravi življenjski slog je verjetno le deloma razlog za to, da imajo optimisti daljšo življenjsko dobo od povprečne. Najnovejša študija je pokazala, da življenjski slog pomeni le 24 odstotkov pri povezavi med optimizmom in dolgoživostjo, kar nakazuje, da utegnejo na to dolgoživost optimistov vplivati tudi drugi dejavniki.
Drugi razlog bi lahko bil način, na katerega optimisti obvladujejo stres. Ko se optimisti znajdejo v stresni situaciji, se običajno kar takoj soočijo z njo. Pri reševanju težav si pomagajo s strategijami adaptivnega upravljanja, včasih pa preprosto le bolj zlahka gledajo na stvari. Optimisti v stresni situaciji začnejo takoj reševati težavo, načrtujejo načine, na katere se bodo soočili s povzročiteljem stresa, prosijo druge za pomoč ali poskušajo poiskati svetlo plat vsega skupaj.
Raje si zastavljajte razumne cilje, namesto da zidate gradove v oblakih
Za vse te pristope je dobro znano, da omilijo občutek stresa ter biološke reakcije, ki sledijo, ko smo pod stresom. Te biološke reakcije na stres, vključno s povišanimi ravnmi stresnega hormona oziroma kortizola, pospešenim srčnim utripom, zvišanim krvnim tlakom in slabšim delovanjem imunskega sistema, lahko sčasoma negativno vplivajo na zdravje in povečajo tveganje za razvoj smrtno nevarnih bolezni.
Pozitivno razmišljanje
Raziskovalci imajo optimizem običajno za razmeroma stabilno osebnostno lastnost, ki je rezultat tako genetskih vplivov kot vplivov v zgodnjem otroštvu (kot je na primer ljubeč in topel odnos s starši). A tudi če po naravi niste nagnjeni k temu, da vidite kozarec na pol poln, obstajajo načini, na katere lahko okrepite svoj optimizem.
Raziskave so pokazale, da se lahko ravni optimizma skozi čas spreminjajo in da jih je mogoče zvišati z izvajanjem preprostih vaj. Med drugim lahko vizualizirate "najboljšo različico samega sebe" (bodočo različico samega sebe, ki je dosegla vse zastavljene cilje) in jo nato opišete. Gre za tehniko, za katero se je izkazalo, da lahko precej okrepi optimizem, vsaj začasno. Rezultati bodo še boljši, če si boste zastavljali pozitivne in hkrati razumne cilje, namesto da zidate gradove v oblakih. Učinkovito pa lahko svojo optimističnost povečate tudi tako, da preprosto razmišljate o pozitivnih prihodnjih dogodkih.
Ključnega pomena je tudi, da omejite svoja pričakovanja glede uspeha, in sicer z realnim pogledom na to, kaj lahko in česa ne morete nadzorovati. Optimizem se poveča, če dosežemo pričakovane pozitivne rezultate. Če pa se stvari ne odvijejo tako, kot smo pričakovali, se utegne zmanjšati. Čeprav bodo morali znanstveniki opraviti še več raziskav na to temo, pa je povsem mogoče, da lahko razvijemo optimistično miselnost, če si ves čas predstavljamo, da dosegamo najboljše možne rezultate in storimo vse, kar lahko, da jih tudi dosežemo. Seveda je vse to lažje reči, kot storiti, vsaj za nekatere ljudi. Če sami po naravi niste preveč optimistični, boste svoje možnosti za daljše življenje najbolj povečali z zdravim načinom življenja, torej z zdravim prehranjevanjem, redno telesno aktivnostjo, uspešnim obvladovanjem stresa in kakovostnim spancem. Če boste poleg tega razvijali in negovali tudi optimizem, lahko svoje življenje podaljšate še za nekaj let.
