Ali res obstaja najboljša drža za hrbet?

The Conversation
04.09.2022 04:40

Raziskave v glavnem ne potrjujejo splošnih prepričanj: dobra drža ne prepreči bolečin v hrbtu, slaba pa jih ne povzroča

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Hrbtenica je različnih oblik in velikosti, zato je drža zelo individualna.
Profimedia

Z bolečinami v hrbtu se vsaj enkrat v življenju sreča večina ljudi. Pogosto se pojavijo že v adolescenci, pogostejše pa so pri odraslih. Pri 25 odstotkih ljudeh, ki imajo bolečine v hrbtu, lahko postane ta težava trajna in jih onesposobi za vsakodnevne telesne dejavnosti in delo. Sedenje, stanje, upogibanje in dvigovanje pa pogosto le še poslabšajo bolečine.

Med ljudmi velja splošno prepričanje, da je dobra telesna drža pomembna za zaščito hrbtenice pred poškodbami in tudi za preprečevanje in zdravljenje bolečin v hrbtu. Dobra drža je običajno opredeljena kot pokončno sedenje in stanje ter dvigovanje bremena s tehniko počepa in zravnanim hrbtom. Pogosto slišimo opozorila pred sproščenim sedenjem in zvito hrbtenico, ko stojimo. Odsvetuje se tudi dvigovanje bremena s tako imenovanim okroglim hrbtom ali sklonjeno držo. Ta stališča imajo na splošno tako ljudje z bolečinami v hrbtu in zdravi posamezniki kot zdravstveni delavci, pogosto tudi osebni zdravniki. A trenutno imamo zelo malo dokazov o povezavi med dobro držo in bolečinami v hrbtu, neutemeljene domneve pa temeljijo zgolj na splošnih družbenih predpostavkah. Pri sistematičnih pregledih in v specializiranih študijah so ugotovili, da ergonomski posegi in nasveti o ustrezni drži pri dvigovanju bremen niso zmanjšali z delom povezanih bolečin v hrbtu.

Sedeči in stoječi položaj

V študijah, ki so preučevale razmerje med položajem hrbtenice in bolečinami v hrbtu, so znanstveniki raziskali, ali so bili sproščeni sedeči ali stoječi položaji (na primer sključen hrbet) pri mladostnikih povezani z bolečinami v hrbtu in ali napovedujejo bolečine v prihodnjih letih. Za to stališče so dobili zelo malo dokazov - ugotovitve so skladne s sistematičnimi pregledi, pri katerih niso odkrili razlik v sedeči ali stoječi drži med odraslimi z bolečinami v hrbtu in tistimi, ki bolečin nimajo.

Položaji hrbtenice so lahko različni in nobeden od njih nas ne zaščiti pred bolečinami v hrbtu. Tako ljudje s spuščeno kot ljudje s pokončno držo lahko imajo bolečine v hrbtu.

Drža med dvigovanjem

Splošno sprejete prakse o tem, kakšna je dobra oziroma zdrava drža hrbta med dvigovanjem, prav tako nimajo dokazov. Tudi študije niso prinesle dokazov, da je dvigovanje z držo, pri kateri imamo ukrivljen oziroma okrogel hrbet, povezano z bolečinami v hrbtu ali da bi jih napovedovalo.

Nedavna laboratorijska študija je pokazala, da ljudje brez bolečin v hrbtu, ki so več kot pet let zaposleni kot fizični delavci, bolj verjetno dvigujejo z bolj sklonjeno držo oziroma z okroglim hrbtom in da fizični delavci z bolečinami v hrbtu pogosteje dvigujejo bremena iz počepa in z bolj ravnim hrbtom. Povedano drugače - ljudje z bolečinami v hrbtu ponavadi sledijo nasvetom o dobri drži, vendar ljudje, ki ne dvigujejo bremen na priporočen način, nimajo večjih bolečin v hrbtu.

V manjši študiji so tisti z močnimi bolečinami v hrbtu, ki so jih onesposobile za delo, po okrevanju postali celo manj previdni in na splošno niso upoštevali nasvetov o dobri drži.

Če ni vzrok drža, kaj pa je?

Ni dokazov, da bi samo dobra drža preprečila ali zmanjšala bolečine v hrbtu. Hrbtenica je različnih oblik in velikosti, zato je drža zelo individualna. Gibanje je pomembno za zdrav hrbet, zato je učenje spreminjanja in sprejemanja različnih udobnih položajev verjetno bolj koristno kot vztrajanje pri določeni dobri drži.

Medtem ko je bolečina v hrbtu lahko zelo intenzivna in moteča, za večino ljudi (90 odstotkov) bolečina v hrbtu ni povezana s prepoznavno poškodbo tkiva ali patologijo. Bolečina v hrbtu je lahko, tako kot zvin, povezana z nerodnimi, nenadnimi, težkimi ali nevajenimi obremenitvami hrbta, lahko pa se pojavi tudi le v povezavi z močnim glavobolom.

Pomembno je, da so ljudje bolj dovzetni za bolečine v hrbtu, ko je ogroženo njihovo zdravje, na primer ob stresu, slabem razpoloženju, utrujenosti ali izčrpanosti, nespečnosti, neaktivnosti. Bolečine v hrbtu bodo verjetneje vztrajale, če postanemo preveč zaskrbljeni in prestrašeni zaradi njih, če pretirano ščitimo hrbet in se izogibamo gibanju, telesni dejavnosti, delu in družbenemu udejstvovanju.

Kaj lahko storimo glede bolečin v hrbtu?

Pri majhni skupini ljudi (do 5 odstotkov) lahko bolečine v hrbtu povzroči patologija, vključno z zlomom, malignim obolenjem, okužbo ali stiskanjem živca (slednje je povezano z bolečino v nogah ter izgubo mišične moči in občutka). V teh primerih je treba čim prej poiskati zdravniško pomoč.

Pri večini ljudi (90 odstotkov) je bolečina v hrbtu povezana s preobčutljivostjo hrbtnih struktur in ne s prepoznavno poškodbo tkiva. V tem primeru lahko preveč osredotočenosti na ohranjanje dobre drže odvrne pozornost od drugih dejavnikov, ki so pomembni za zdravje hrbtenice. Sem sodijo gibanje in sproščanje hrbta, ukvarjanje z redno telesno dejavnostjo po vaši želji, krepitev samozavesti ter ohranjanje kondicije in moči za običajna vsakodnevna opravila, ohranjanje zdravih spalnih navad in telesne teže, skrb za splošno telesno in duševno zdravje.

*Avtorji prispevka so Peter O'Sullivan, Leon Straker in Nic Saraceni, predavatelji na Curtin University.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta