Avtomobilizem: MG-jeva žepna raketa: MG Metro

Artur Švarc
12.03.2023 03:20

MG Metro 6R4 je bil britanski odgovor na skupino B v rallyju.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
MG Metro 6R4 je presenetljivo zasedel tretje mesto na premieri na domačem rallyju leta 1985.
Wikipedia

V času avtomobila Austin Rover v osemdesetih letih je padla ideja, da bi se tovarna pridružila noriji v B skupini rallyja. Osnova je bil model Austin Metro, ki pa razen imena s 3,6 metra dolgim malčkom z noro navitim motorjem s 306 kW (416 KM) ni imel veliko skupnega. Oznaka 6R4 pomeni šestvaljni V-motor, R kot Rally in 4 kot štirikolesni pogon. Razvoj avtomobila je tovarna prepustila Williams Engineeringu, ki je imel z dirkanjem, tudi v F1, veliko izkušenj. Avto je luč sveta ugledal maja 1985 in sredinsko nameščeni motor V6 niti ni imel pomoči turbo polnilika, zaradi česar je bila žepna raketa v skupini B toliko bolj posebna. Ker so pravila za skupino B zahtevala osnovo na cestni različici, je tovarna izdelala tudi 200 cestnih primerkov s 186 kW pod oznako Clubman.

MG Metro je ognjeni krst med svetovno elito dočakal novembra 1985 na domačem RAC Rallyju, kjer je Tony Pond dosegel tretje mesto, za dvema lanciama S4.

Še preden so odpravili vse porodne težave malega dirkalnika, so skupino B prepovedali.
Wikipedia

V sezoni 1986 tega uspeha ni bilo moč ponoviti. Austin Rover je avto pripeljal v Monte Carlo, na Švedsko, Portugalsko in Korziko, kjer nobena od posadk ni videla cilja. Glavna težava je bil motor, narejen na osnovi Coswortha, ki je imel svoje porodne težave. Sredi sezone je po seriji nesreč svetovna avtomobilistična organizacija skupino B prepovedala. Kljub temu je 6R4 še naprej ostajal gost na rallyjih širom Evrope, večina jih je šla v privatne roke. Austin Rover se je s koncem leta 1986 po samo letu in pol dirkanja na najvišji ravni umaknil, deli in motorji pa so romali v roke Tom Walkinshhaw Racinga, V6 motor pa se je pozneje pojavil tudi v jaguarju XJ220, le da je imel še turbo polnilnik.

Štirikolesno gnani dirkalnik, narejen na cevasti osnovi s površinami iz steklenih vlaken (razen strehe, ki je bila narejena iz aluminija), je imel v 3,66 metra dolžine stlačen 3-litrski V6, ki je bil postavljen tako, da je bil zadnji del obrnjen naprej skupaj z menjalnikom. Štirikolesni pogon je bil stalen in iz menjalnika sta šli dve kardanski osi, ena naprej, druga pa nazaj do diferencialov.

Zanimivo je tudi, da je prav avtomobil Austin Metro eden najbolj popularnih britanskih avtomobilov vseh časov - tudi ko ga je leta 1994 zamenjal model Rover 100, je bilo na ceste poslanih več kot 1,5 milijona primerkov, enega od njih je, preden je postala žena angleškega prestolonaslednika, vozila tudi princesa Diana. Skupno Metro drži sedmo mesto najbolj prodajanih na Otoku.

Pogosto se pojavlja vprašanje, kaj bi bilo z British Leylandom in njegovimi znamkami, če bi se tovarna posvetila drugim modelom, kot sta Maestro in Montego (ki sta na trg prišla prepozno in že zastarela), in ne stavila vsega na tega malčka, ki je imel veliko veselje do rjavenja, prav tako pa motorji niso bili prilagojeni času, čeprav so bili enaki kot pri miniju - in jih je veliko končalo v kosih prav zaradi obnove minijev.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta