Pomlad je prispela tudi na naše krožnike. Če nič drugega, regrata smo se najedli, nabiramo čemaž (previdno seveda), redkvice nam obarvajo in popestrijo solato, mlada čebula je prav slastna, motovilec, ki je prestal ne prehudo zimo, ponovno polni solatne sklede. In seveda šparglji, kralji spomladanskih delikates. Najbolj okusni in aromatični so seveda tisti, ki rastejo v naravi in za njimi brskamo po istrskem ali primorskem grmovju, a tudi gojeni so še kako dobrodošli. Tudi beluši, beli bratje zelenih špargljev, popestrijo krožnik, pa pri vijoličnem bratu ne gre spregledati, kako lepo dopolni barvitost obroka.
Še ena delikatesa je že od marca na voljo, a pri nas še ne zelo uporabljena, to je artičoka. Mnogi imajo predsodek pred to sredozemsko rastlino, morda tudi zato, ker priprava zahteva upoštevanje nekaterih pravil, da ne bomo zagrizli v suh, olesenel list, ampak bomo iz artičoke izvlekli najboljše, kar ponuja. Rabarbara in koleraba sta naslednji na seznamu spomladanskih dobrin, ki nam jih daje narava, pa mlada špinača in mlado zelje. Mladi in nežni listi špinače so kot nalašč za različne solate, mlado zelje s svojo sladkobo in mehkobo prav tako. Tudi mladi krompir nekateri že kopljejo, od sadja pa so prvi znanilec pomladi seveda jagode.
Ob vsem naštetem ne gre spregledati prednosti, ki jih ima spomladanska prehrana. Naš organizem, morda nekoliko len zaradi manjše aktivnosti pozimi v primerjavi z drugimi letnimi časi, seveda potrebuje spodbudo, da se znova na polno aktivira. Da se znebimo slabih snovi, ki so se morda zadržale v našem telesu, da pospešimo presnovo, kar bo s spomladansko zelenjavo šlo zlahka, saj je polna vlaknin, ki ugodno vplivajo nanjo. Sveža sezonska zelenjava bo zagotovila tudi izdatno količino vitaminov in mineralov, da se bomo kot novi prebudili v pomlad. Primerna spomladanska prehrana nam bo tudi pomagala pregnati spomladansko utrujenost. In tudi kak odvečen kilogram se bo izgubil, če bomo disciplinirani in spomladanski zelenjavi ne bomo dodajali preveč kaloričnih dodatkov.
Regrat in čemaž
Pomlad je pravi čas tudi (ali predvsem) za različne solate. Slovenci seveda prisegamo na regrat s krompirjem, česnom in ocvirki ali pa z jajci, nekateri pa ne potrebujejo nobenega dodatka. A regrat lahko tudi drobno sesekljamo, ga dodamo skuti in dobimo odličen namaz, narezanega lahko dodamo kuhanim testeninam in z malo pečene slanine ali s praženimi pinjolami imamo odlično glavno jed. In navsezadnje lahko iz regrata pripravimo tudi pesto. Nekaj pesti regrata damo v sekljalnik skupaj z olivnim oljem, soljo, poprom, naribanim parmezanom, praženimi pinjolami in česnom. Sekljamo minuto in pol ali dve oziroma dokler ne dobimo pesta brez večjih kosov posameznih sestavin. Uporabimo ga kot namaz, dodatek testeninam ali rižu, vmešamo ga v kislo smetano ali kremni sir, z njim nadevamo rezine prekajenega lososa in še česa se domislimo.
Podoben pesto naredimo tudi iz listov čemaža. Namesto pinjol lahko uporabimo orehe, okus tako pripravljenega pesta bo prav tako izjemen. Svež čemaž lahko uporabimo tudi kot dodatek krompirju ali krompirjevim svaljkom. Kuhane svaljke prelijemo z maslom in dodamo drobno sesekljan čemaž in rahlo premešamo. Lahko postrežemo kot prilogo ali samostojno jed. Tudi čemaževa juha bo teknila, pa skutni ali sirni namaz s čemažem, lahko pa ga samo sesekljamo skupaj s česnom in oljem in shranimo v hladilniku ter po potrebi uporabimo kot dodatek zelenjavnim jedem. Tako regrat kot čemaž pa lahko dodajamo tudi svežim zelenjavnim sokovom oziroma smutijem.
Redkvice in šparglji
Redkvice bodo s svojo rdeče-belo barvo popestrile vsako solato, prigrizek ali narezek, lahko pa jih, narezane na tanke kolobarje, v solati pripravimo brez drugih sestavin. Malo bučnega olja in balzamičnega kisa s ščepcem soli bo zadostovalo. Za korak naprej pa dodamo še narezano mlado čebulo, pa bo solata še boljša. In potem je tu še mlada špinača. Zaradi nežnega okusa in lepe barve bo dobrodošla v različnih solatah, obogatenih z oreški, plemenitimi sirom ali s sadjem. Lepo se sklada s sladkasto rdečo čebulo, dodamo še kakšno črno olivo in nekaj krhljev mandarin, preliv iz balzamičnega kisa, gorčice in sesekljane mete pa bo solati dal piko na i.
K špargljem se odlično poda kozarec belega polsuhega vina
Vsem dobrim lastnostim naštete zelenjave navkljub pa je kralj pomladi vendarle špargelj. Prava delikatesa je ta dar narave, a tudi gojeni šparglji so vrhunska kulinarična sestavina. Zeleni, beli in vijolični šparglji so odličen sopotnik številnim sestavinam, skorajda je ni, h kateri se ne bi podali. Poleg vsesplošno priljubljene fritaje s šparglji (in morda še s pršutom) ter pite in rižote s šparglji imamo na voljo še veliko drugih možnosti, da iz špargljev izvlečemo najboljše. Iz spodnjih olesenelih delov skuhamo jušno osnovo, dodamo lahko tudi jušno zelenjavo in kos pora, pa imamo odličen dodatek za zalivanje rižote, zelenjavnih jedi in omak. Pa še v zamrzovalnik lahko shranimo ta pripravek in obogatimo kakšno bolj pusto juho.
Šparglji, sploh beli, se odlično podajo k morskim sadežem, jakobovim pokrovačam na primer ali repkom kozic. Na hitro prepečeni beluši bodo okusen dodatek pečenim kosom piščanca in pečenemu mlademu krompirju, pripravljeni v omaki s smetano in začinjeni s koprom pa se bodo lepo skladali s pečeno skušo. Ali kakšno drugo ribo. Špargljem lahko okus še dodatno poudarimo z omako iz česna, zelenega dela koriandra, olivnega olja, morske soli in mandljev, za hrustljavost pa dodamo še nekaj krušnih drobtin. Iz špargljev vseh barv lahko pripravimo tudi okusne juhe. Tem bodo sveža sesekljana zelišča (meta, drobnjak, peteršilj, koprc) še povzdignile okuse, če želimo izdatno juho, dodamo poširano jajce.
Sicer imajo šparglji različnih barv radi skorajda enake omake, a k vijoličnim se še posebno poda omaka iz masla, portovca, rdečega vina, šalotke in ribje osnove, če jo ponudimo k ribam, ali piščančje, če bomo vijolične šparglje dodali perutnini. Imenitna je tudi omaka iz šampanjca in rumenjakov. Pripravimo jo tako, da nad paro stepamo 1,5 dl šampanjca (ali penine) in tri rumenjake, dodamo še malo soli in ščepec sladkorja. Na koncu začinimo s listom sesekljanega pehtrana. In ne pozabimo - k jedem s šparglji se odlično poda kozarec belega polsuhega vina.
Zelena rižota
Potrebujemo:
- 40 dag mlade špinače
- 20 dag srednjezrnatega riža
- 4 zeleni šparglji
- 5 dag graška
- 2 korenčka
- 1 manjša čebula
- 1 dl belega vina
- 1 jušna žlica masla
- 5 dag parmezana ali pecorina
- olivno olje
- 1 l zelenjavne jušne osnove
Iz spodnje polovice špargljev in korenčka skuhamo jušno osnovo. Špinačo zmiksamo v blenderju. Čebulo sesekljamo. Polovico jo damo v ponev z mlačnim olivnim oljem in jo na zmernem ognju pražimo, da postekleni (nikakor ne sme porjaveti). Dodamo riž (ki ga prej ne izpiramo), mešamo, dokler ne postekleni, potem dolijemo 0,5 dl vina, premešamo in počakamo, da tekočina izpari. Dodamo grašek, zajemalko jušne osnove, in še preden tekočina povre, dodamo naslednjo zajemalko in polovico zmiksane špinače. Maslo zmehčamo in ga penasto stepemo z eno žlico ledeno mrzle vode. Rižu ponovno dodamo malo jušne osnove in preostalo špinačo. Ko je riž kuhan na tri četrtine, ga odstavimo z ognja in naj v pokriti posodi počiva pet minut, potem previdno vmešamo najprej stepeno maslo, potem pa še nariban parmezan. Posebej na mešanici masla in olivnega olja prepražimo na tanke kolobarje narezane šparglje, vršičke pa prihranimo. Za špinačo dodamo rižu še pražene šparglje. Rižota naj potem počiva še nekaj minut, preden jo postrežemo, pa jo okrasimo z vršički špargljev ali vršički rimske cvetače.