Najprej nas je motilo, da je Avstrijka. Ko je rekla, da si bo uredila slovensko državljanstvo, je postal problem, zakaj sploh, zakaj šele zdaj, na kak način in zakaj presneto noče samo našega. Če bi vzela samo naše, bi ji spet metali pod nos, da je v resnici Avstrijka. In tako naprej do onemoglosti. Ker je poleg vsega tega problem še v tem, da je ženska, da peče kekse, da je prijateljica Alenke Bratušek, da je komunistka, da je enkrat nekje sedela z Milanom Kučanom in jo je tako iz širšega zaledja v vlado kadrovala oziroma vsaj predlagala famozna globoka država. S kandidatko za kohezijsko ministrico praktično nič ni v redu.
Če v 21. stoletju, ko naj bi bila naša skupna domovina EU in naj bi se brisale meje med državami, pozabimo na vprašanje njenega državljanstva, bi nas moralo bolj skrbeti naše vedenje, principi, po katerih še vedno delujemo. Ko gre za zasedbo kakega odgovornega položaja, se sprašujemo, čigav je kandidat, namesto da bi se vprašali po njegovih kompetencah, znanju, ugledu. Med 17 člani vlade imajo le štirje doktorat znanosti, Angelika Mlinar bi bila peta. Kot evropska poslanka severnih sosedov je bila ena najbolj aktivnih, med 750 poslanci se je uvrstila na 42. mesto, daleč pred vsemi slovenskimi, ki se večinoma gnetejo okoli ali pa na drugem koncu sredine. Kot novinka na slovenski politični sceni, ki je v televizijskih soočenjih edina spornim praksam nekaterih držav odločno rekla fašizem, je na letošnjih volitvah prejela več kot 15 tisoč glasov, po številu preferenčnih glasov je prehitela tri sedanje evropske poslance. A to niso reference, ki bi pri nas kaj štele. Mimogrede, če njen evropski rezultat primerjamo z našimi zadnjimi parlamentarnimi volitvami, je sama zbrala za kar sedem odstotkov vseh glasov, ki jih je dobila zmagovalna stranka, ki kasneje ni mogla sestaviti vlade.
Z veseljem gremo na tajsko masažo sredi Ljubljane, ne motijo nas bosanski hišniki in čistilke, ruske in ukrajinske plesalke, kulinarična razvajanja v avtohtonih azijskih restavracijah. Nobena težava ni iskati kredita pri Bosanki Dijani Đuđić ali spustiti hlače pred madžarskim Viktorjem Orbanom in si polniti žepe z njegovim denarjem. Ne moti nas niti to, da med osmimi slovenskimi evroposlanci vsaj dva občasno delujeta bolj kot državljana katere druge države.
Takšne imamo, kot si jih zaslužimo