Odločitev, da nekoga od svojih bližnjih preselimo v dom za starostnike, je zelo težka in stresna. Taka se je zdela tudi Lee-Fay Low, profesorici na Univerzi v Sydneyju ter strokovnjakinji za staranje in zdravje, ko je razmišljala o tem, ali naj enega od svojcev preseli v dom za starostnike, čeprav ima za seboj dvajsetletne izkušnje pri delu z dementnimi in ostarelimi ljudmi. Včasih moramo to odločitev sprejeti zelo hitro, denimo ko svojec leži v bolnišnici, včasih pa jo sprejemamo dalj časa, lahko tudi mesece ali celo leta.
Katere pomembne stvari bi morali upoštevati, ko premišljujete o najboljših možnostih za vas in vaše ljubljene, ko gre za selitev v dom za starostnike?
- Se je vaš svojec sploh pripravljen preseliti v dom za starostnike? Svojih bližnjih ne bi nikoli smeli prisiliti, da storijo nekaj, česar ne želijo. Toda starejši oziroma bolni ljudje običajno nočejo oditi v dom. Morda se boste morali s svojcem velikokrat pogovarjati o tem in morda bo trajalo precej časa, preden bo sprejel dejstvo, da morda res potrebuje več nege in da jo lahko dobi prav v domu za starostnike.
Skrbeti za človeka z demenco je telesno in čustveno izredno naporno
- Dosedanja kakovost življenja vašega svojca. Če menite, da je kakovost življenja vašega svojca na splošno dobra in bi se s preselitvijo v dom za starostnike poslabšala, potem je bolje, da razmislite, kako boste poskrbeli, da bo lahko še naprej živel doma in bil hkrati deležen ustrezne nege. Toda če je kakovost njegovega življenja slaba, zlasti ker ni deležen zadostne nege, zdravstvene oskrbe in čustvene podpore, potem se utegne njegovo življenje s preselitvijo v dom precej izboljšati. Preživite nekaj časa z njim, da boste videli, ali sploh še zmore poskrbeti sam zase. Naredite lahko seznam pogojev, ki bi morali biti izpolnjeni, da bi lahko lepo živel (družba, trije obroki na dan, pomoč pri jemanju zdravil, sprehodi …). Nato se prepričajte, ali so ti pogoji trenutno izpolnjeni.
- Tveganja, povezana s tem, če vaš ostareli ali bolni svojec ostane doma. Ljudje se pogosto preselijo v dom za starejše, ko zanje ni več varno, da živijo sami doma. Nekatera tveganja lahko zmanjšamo na primer s tem, da preuredimo starostnikov dom in ga opremimo z ustreznimi tehnologijami (GPS-sledilniki, timer oziroma časovnik za štedilnik, telefonske alarmne naprave, ki omogočajo klice v sili). Poskrbimo lahko tudi za to, da bo kar na domu deležen določenih storitev (dostava obrokov, čiščenje doma, obiski fizioterapevta, frizerja in pedikerja …).
- Kakšne so zmožnosti svojcev in prijateljev, da človeku še naprej pomagajo? Časovna razpoložljivost in finančne možnosti svojcev so najpomembnejši dejavnik pri zagotavljanju pomoči nekomu z demenco, da lahko še naprej varno živi doma. Skrbniki imajo pogosto tudi druge obveznosti, kot so služba in otroci, kar pomeni, da svojim bližnjim ne morejo biti na voljo toliko časa, kot bi želeli.
Skrbeti za človeka z demenco je telesno in čustveno izredno naporno in lahko sčasoma zahteva svoj davek. Skrbnik bi moral pomoč in podporo poiskati tudi pri drugih članih družine in prijateljih, se dobro informirati glede demence ter izkoristiti prav vse oblike pomoči, ki so na voljo, vključno z nadomestno oskrbo v času njegove odsotnosti.
Skrbnikom pogosto ni lahko, saj med zagotavljanjem pomoči bolnemu svojcu, ki še vedno živi doma, velikokrat pozabijo na svoje lastno zdravje in dobro počutje. Če skrbnik za zagotavljanje pomoči dementnemu človeku porabi toliko svojega časa in energije, kolikor mu to dopuščata njegovo telesno in duševno zdravje, pa to še vedno ni dovolj, da bi bile zadovoljene vse njegove potrebe, potem bi moral poiskati dodatno pomoč. Prava izbira je v tem primeru nadomestna oskrba.
- Alternative domovom za starostnike. Država in lokalne skupnosti zagotavljajo in financirajo določene skrbstvene storitve, po zaslugi katerih lahko starejši ljudje še naprej živijo doma. V Veliki Britaniji, denimo, ostarelim pripada do 14 ur nege na teden, odvisno od njihovih potreb. Toda včasih je treba precej časa čakati, da jih pristojna komisija odobri. Te storitve lahko sicer plačate tudi sami, vendar vas utegne to veliko stati. Nekatere družine se preprosto preselijo k starostniku z demenco - ali pa se ta preseli k njim. Tudi to je ena od možnosti, če imate doma dovolj prostora in lahko vsa družina udobno biva skupaj.
- Dostopnost kakovostnih domov za starostnike. S čustvenega vidika je precej lažje, če svojca z demenco preselimo v dom za starostnike, zlasti če smo prepričani, da bo tam zanj bolje poskrbljeno. Družine pogosto izberejo ustanovo v bližini svojega doma, da lahko svojca čim bolj pogosto obiskujejo. V domu morajo biti na voljo primerne sobe s kopalnico in osebje, usposobljeno za delo z dementnimi ljudmi. Njihovemu svojcu pa morata biti zagotovljeni tudi kakovostna prehrana in zdravstvena oskrba. Večini se zdi pomembno tudi to, da je dom v prijetnem okolju.
Preden se odločimo za neko ustanovo, jih običajno obiščemo več ter preverimo, ali imajo vsa potreba dovoljenja za obratovanje. Pomemben dejavnik je tudi cena oskrbe v domu. In pogosto je treba na posteljo v kakšnem kakovostnem domu za starostnike tudi nekoliko počakati. O tem, ali je neka ustanova res primerna za vašega svojca, se lahko prepričate tudi tako, da ga tja najprej preselite poskusno, denimo za dva tedna, ko greste na počitnice.
In ne pozabite, za svojca boste skrbeli tudi po tem, ko se bo preselil v dom za starejše. Še naprej mu boste v čustveno oporo, po dogovoru z osebjem doma pa boste zanj še vedno postorili to ali ono.
