Živimo v času, ko nenehno tolčemo po tipkovnicah in v rokah vihtimo prenosne telefone. Ker večino časa za učenje in delo ter tudi za socializacijo uporabljamo razne pametne naprave, v rokah pogosto občutimo bolečine, ki jih zelo težko odpravimo. Kumulativne oziroma kronične poškodbe zgornjih okončin zaradi pogoste uporabe računalnika postajajo vse večja težava, opozarja Dave Parsons, predavatelj na univerzi Curtin.
Mišično-skeletne poškodbe zgornjih okončin se uvrščajo med najpogostejše poklicne bolezni. Nekatere raziskave so pokazale, da pomenijo 20 do 60 odstotkov primerov vseh poklicnih bolezni. Bolniških odsotnosti zaradi mišično-skeletnih obolenj je več kot bolniških odsotnosti zaradi katerekoli druge bolezni. Poleg tega obstajajo dokazi, ki nakazujejo, da lahko pogosta uporaba pametnih telefonov brez rednih premorov povzroči bolečine in nelagodje v zgornjih okončinah. Posledica pogoste uporabe pametnih naprav so lahko težave z vratom, rameni in rokami, predvsem zapestji. Večino opravil v vsakdanjem življenju, od gospodinjskega dela do uporabe tehnologij, moramo postoriti ročno, zato prav vsi, ki trpijo zaradi bolečin v rokah ali zapestju, poročajo, da si zelo težko vzamejo dovolj časa za počitek in okrevanje. Kaj bi morali torej storiti?
Poškodbe, povezane z uporabo pametnih naprav, so posledica ponavljajočega se premikanja palca, zlasti ko sta roka in zapestje dlje časa v nenaravnem, statičnem položaju. Drugi glavni dejavnik za pojav simptomov je dolgotrajno vztrajanje v nenaravnih, statičnih položajih. Najpogostejši poškodbi zgornjih okončin, povezani s pretirano uporabo tipkovnice, tablice ali pametnega telefona, sta utesnitvena nevropatija medianega živca (sindrom karpalnega kanala) in vnetje kitne ovojnice (tenosinovitis, lateralni epikondilitis ali teniški komolec). Med simptomi teh stanj so otrplost in ščemenje v roki in podlakti, nezmožnost izvajanja čvrstih primerov ali dvigovanja težjih predmetov ter občutljivost komolca, zapestja ali cele roke na dotik. Če so roke dlje časa nenehno izpostavljene večjim naporom, telo nima možnosti, da bi si odpočilo in se pozdravilo. Kar se začne kot manjše nelagodje, lahko že kmalu preraste v veliko težavo, ki nam lahko precej oteži vsakdanje življenje.
Najboljši nasvet, kar vam jih lahko da zdravnik, se glasi: med uporabo pametnega telefona, tablice ali računalnika večkrat naredite ustrezno dolg premor. Prisluhnite svojemu telesu in poskrbite, da boste večkrat spremenili položaj ali prenehali delo, ko boste začutili bolečino in nelagodje. Že kratki (mikro)odmori, ki trajajo samo 30 do 60 sekund, so lahko zelo učinkoviti, zlasti pri delih, ki zahtevajo dolgotrajno sedenje pred računalniškim zaslonom, udarjanje po tipkovnici in klikanje z miško. Poskusite se izogniti ponavljajočim se gibom v statičnem sedečem položaju. Ti kratki odmori so še posebno pomembni pri dolgotrajni uporabi pametnega telefona ali tablice. Izvajati bi jih morali vsakih 20 minut ter pri tem večkrat spremeniti položaj svojega telesa z dinamičnimi gibi. Med drugim lahko večkrat vstanete s stola in znova sedete, si razgibate sklepe ali, kar je še bolje, vstanete in se na hitro sprehodite po prostoru. Ti odmori naj postanejo del vaše delovne rutine. Nastavite si alarm, ki vas bo spomnil, da si morate odpočiti in se razgibati.
Lahko pa si delo razporedite tako, da boste zaporedoma opravljali naloge, ki zahtevajo drugačen položaj telesa. Daljša obdobja tipkanja na tipkovnico prekinite tako, da vmes opravite pomembne telefonske klice ali online sestanke. Pravilna drža ter ergonomsko pisarniško pohištvo in oprema, denimo posebne tipkovnice in miške, so lahko v veliko pomoč pri lajšanju in obvladovanju zdravstvenih težav, povezanih s sedečim delom. Poskrbite, da bosta zaslon in tipkovnica vašega računalnika na mizi na pravilni višini. Medtem ko tipkate po tipkovnici, zapestij ne naslonite na mizo, ampak ju raje držite nekoliko dvignjeni in v vodoravni legi. Vso drugo opremo, ki jo potrebujete pri delu, imejte na mizi na dosegu roke. Med sedenjem se držite vzravnano. Hrbet naj bo vzravnan, ramena ravna, sproščena ter nekoliko potisnjena nazaj in navzdol, vrat iztegnjen in vzravnan, boki v isti višini. Glejte naravnost, brade pa ne potiskajte niti naprej niti navzdol. Kot med telesom in nogami naj bo enak 90 stopinjam ali večji. Noge naj bodo v celoti na tleh.
Če se bolečine ali nelagodje stopnjujejo ter začnejo vplivati na vaše vsakdanje aktivnosti, je priporočljivo, da čim prej poiščete strokovno pomoč. Najbolje je, da se najprej obrnete na fizioterapevta ali delovnega terapevta, ki imata ogromno izkušenj in odlično poznata zapleteno anatomijo roke in zapestja. Morda vam bosta svetovala uporabo ergonomsko oblikovanega pohištva ali opreme ter predpisala ustrezne vaje, uporabo vročih ali mrzlih obkladkov ter otrotičnih naprav (opornic). V primeru resnejših težav vas lahko napotita h kirurgu, specializiranemu za operativne posege na rokah, ki vam utegne predpisati določena zdravila, injekcije kortizona ali celo operacijo. (The Conversation)
