"Dajte mi že mir, vem, kaj delam!" Od formule 1 se poslavlja Kimi Räikkönen

Za javnost se mu je fučkalo, raje je govoril na stezi. Kimi Räikkönen je dodobra zaznamoval minuli desetletji v formuli ena, a pri 42 letih je tudi za najstarejšega dirkača v kraljici avtošporta prišel čas za slovo. V svojem slogu, tiho in brez veliko pompa je objavil konec kariere. In tako bo tudi odšel, daleč od prvih vrst, zmag in odrov za zmagovalce, kar ga je v prvi polovici športne poti proslavilo.

Dirkač, ki je leta 2007 za eno točko ugnal tako takratnega prvega zvezdnika in dvakratnega prvaka formule ena Fernanda Alonsa kot tudi vzhajajočo zvezdo, zdaj pa najuspešnejšega dirkača v zgodovini formule ena Lewisa Hamiltona, in to oba v superiornejših mclarnih, še vedno ostaja zadnji, ki je Ferrariju pripeljal naslov prvaka. A zadnja leta se v dirkalniku Alfa Romea krčevito bori s tekmeci z začelja, da bi prišel do kakšne točke.

Dostojni naslednik Häkkinena

Ne, Kimi več ni neki pomemben faktor v formuli ena. Ne velja več za enega najhitrejših, če ne kar najhitrejšega zemljana na štirih kolesih, kot je to veljalo še poldrugo desetletje nazaj. A je še vedno tisti Kimi, ki je v formuli ena na obveznem "položaju" letečega Finca več kot dostojno nadomestil rojaka Miko Häkkinena, čemur denimo člana iste generacije Valtteri Bottas ali Heikki Kovalainen nista bila dorasla.

Z 249 dirkami je tudi rekorder po številu nastopov v formuli ena. Številka bi bila za debitanta iz leta 2001 še veliko višja, če si v sezonah 2010 in 2011 ne bi vzel pavze ter se posvetil drugim dirkalnim serijam, reliju in Nascarju. Z 21 zmagami se sicer ne uvršča v najožji izbor najuspešnejših dirkačev v formuli ena, s 103 uvrstitvami na stopničke je že med elitno peterico, si je pa lastil eno specialiteto - postavljanje najhitrejših krogov na dirki. Samo dva, tudi sicer najuspešnejša dirkača v zgodovini, sta pred njim: Michael Schumacher (77-krat) in Lewis Hamilton (53-krat). S 46 najhitrejšimi krogi je Kimi tretji pred Alainom Prostom (41).

Klic narave in vodka

A pozabite na statistiko in rezultate. To je Kimi. Bolj kot po samih dosežkih so si ga navijači zapomnili po karakterju. Gre za zadnjega predstavnika ogrožene vrste dirkačev stare šole, ki so jih v 90-ih začeli nadomeščati fizično perfektno pripravljeni športniki z vcepljenim zavedanjem o celostni javni podobi. Ni bil ravno zadnji kadilec med dirkači, ta vloga pripada Janu Magnussenu, ki je dirkal do leta 1998, je pa zadnji, ki da vsem jasno vedeti, da se mu fučka.

"Dajte mi že mir, vem, kaj delam," je morda njegova najbolj znamenita fraza v pogovoru z inženirjem med dirko v Abu Dabiju 2012. Ko je leta 2006 v Braziliji zamudil Pelejevo podelitev nagrade poslavljajočemu se Michaelu Schumacherju, je novinarju prostodušno priznal, da je bil klic narave močnejši: "Sral sem." Istega leta je po odstopu v Monaku namesto v bokse prostodušno odkorakal kar na bližnjo jahto na sladoled.

Njegove pijanske eskapade pa so poglavje zase, Morda še najbolj v oči bode tista iz zaključne gala prireditve leta 2018, ko ni prišel le po nagrado za konstruktorsko drugo mesto, pač pa tudi po brezplačno pijačo. Vidno vinjen je pred visokimi gosti objemal vsakogar in ploskal malodane vsakomur ter širil (pre)dobro voljo. No, še veliko manj eleganten je bil, ko je na jahti padel s palube in obležal zataknjen ob ograjo ...

Medijske obveznosti? Nebodigatreba. "Tako ali tako vsi sprašujejo večinoma iste stvari," pravi o tej temi. "In tudi če ob vprašanju premisliš in dejansko poveš, kar si misliš, to uporabijo proti tebi. Tako da je najbolje ne reči ničesar." Ali pa je treba uporabiti humor, kot se je naučil kasneje.

"Kaj je najboljša stvar pri Red Bullu?" je nekoč dobil vprašanje o najhujših tekmecih. In smrtno resno odgovoril: "Da lahko vanj dodaš vodko." Neki drug novinar pa je med tiskovno konferenco na vprašanje o tem, kateri del dirke je najbolj dolgočasen, prejel odgovor: "To zdaj."

Ekspresen vzpon na vrh

Za tovrstne izjave in poteze je treba imeti obilo poguma in samozavesti. Ledeni mož (Iceman), kot se ga je kasneje prijel vzdevek, ju je začel zbirati kot najstnik, ko sta ga menedžerja pripeljala v Veliko Britanijo osvajat svet. "Kimi bo vedno naredil to, kar hoče. Še posebej če mu prepoveš," je svojeglavost Kimija v enem od intervjujev opisoval njegov leto in pol starejši brat Rami. Prav njegov opel za reli je bil prvi dirkalnik, s katerim je Kimi dirkal. Brez dovoljenja, jasno, neki večer si ga je enostavno vzel. Pripeljalo ga je daleč …

Prav v predhodniku sedanjega moštva Alfa Romeo, Sauberju, je marca 2001, ko sta WTC-dvojčka še stala na svojih mestih in ko se je začela Schumacherjeva dominacija v formuli ena, debitiral Räikkönen. Peter Sauber mu je dal priložnost, čeprav je mladenič odpeljal vsega 23 dirk v nižji seriji Formula Renault 2000. Jasno, ko pa je na 13 dirkah zmagal. In čeprav so številni dvomili o pravilnosti odločitve, da tako mlad dirkač, ki niti ni nastopal v uglednejših GP2 ali britanski Formuli Ford, dobi licenco za formulo ena, je Sauberjeva obljuba obveljala.

Debitant je ekspresno zablestel, na prvi dirki osvojil točke in bil skozi sezono enakovreden izkušenejšemu moštvenemu kolegu Nicku Heidfeldu. In čeprav so Sauberjevi mladeniči po nekem gentlemanskem dogovoru načeloma pripadali Ferrariju, ki je Sauber oskrboval z motorji, je na mladega Finca - po priporočilu v pokoj odhajajočega Häkkinena - oči vrgel šef McLarna Ron Dennis. Iskal je mladeniča, ki se lahko zoperstavi Schumacherju - in našel ga je. V letih 2002, 2003 in 2004 je Räikkönen še bolj suvereno deklasiral moštvenega tekmeca Davida Coultharda (19:7), kot je to poprej uspevalo Häkkinenu (32:26). V letih 2005 in 2006 mu ni bil dorasel niti novi moštveni tekmec Juan Pablo Montoya, a dirke so se pogosto zaključile po enem od dveh scenarijev: ali Kimijev mclaren v cilj pripelje s prednostjo pol minute ali pa mu "crkne" kak ventil, obesa, hidravlika ... In tako so naslovi romali v roke ali Schumacherju ali Fernandu Alonsu, vse dokler ni Räikkönen leta 2007 s Ferrarijem izkoristil malodane državljanske vojne med Alonsom in Hamiltonom v McLarnu.

Zdrs v povprečje

A resnici na ljubo že v tej prvi dobi pri Ferrariju, med letoma 2007 in 2009, ni bil več tako hiter kot poprej v McLarnu. Moštveni tekmec Felipe Massa, ki je podobno kot brazilski rojak Rubens Barichello venomer dirkal z etiketo drugega dirkača, je bil skupno boljši tako v doseženih točkah (213:195) kot v številu uspešnejših rezultatov na dirkah (18:16). Realnost je še močneje udarila leta 2014 ob povratku v Ferrari, ko je združil moči s Fernandom Alonsom. Dobrih deset let po tem, ko sta na naslovnici revije F1 Racing upodobila prihodnost formule ena, sta se nekdanja prvaka z enakim bolidom spopadla ena na ena. Navijači so pričakovali vrhunski dvoboj, dobili malodane ponižanje Finca. Na kar 16 od 17 dirk je bil Alonso boljši, v točkah je bilo 161:55. Ideja, da Räikkönen še sodi med elitne dirkače, je dokončno razpadla v nadaljnjih štirih letih, ko je bil druga violina še Sebastianu Vettlu.

Ustvarjen za reli?

Räikkönen je poosebitev paradoksov - nekoč neulovljiv, a še prehitro povprečen. V javnosti nekultiviran, brez kančka karizme, a globalno popularen. Morda je razlog to, da Kimi za svoj uspeh ni želel žrtvovati vsega. Ko je Ferrari ob koncu leta 2009 postal nekonkurenčen, se je Finec kratko malo odločil zapustiti šport in se lotil relija - za Citroen je nastopal ob kasnejšem osemkratnem prvaku Sebastienu Ogierju, na testiranjih naj bi znal biti celo hitrejši od devetkratnega prvaka Sebastiena Loeba. No, končno deseto mesto v skupnem seštevku je pomenilo, da je bil v sezoni 2010 debitant leta.

Morda je v bolj sproščeni svet relija osebnostno celo bolj sodil, a ponovni klic kraljice avto-moto športa je bil močnejši. In tako je v svetu glamurja in pompa s svojim imidžem ciničnega, nezainteresiranega tipa brez PR-filtra zdržal še celih deset let. Ne, takšnih dirkačev več ni. In jih v vedno bolj popredalčkanem, urejenem, nadzorovanem svetu formule ena niti več ne bo. Zato bo nedeljsko slovo velik, a žalosten dan za formulo ena. Dvoboj za prvaka gor ali dol.