Richard Pound, bolj znan kot Dick, ustanovitelj in dolgoletni predsednik Svetovne agencije za boj proti dopingu (WADA), se po skoraj 22 letih umika iz prvih vrst boja proti nedovoljenim sredstvom v športu, saj se mu je konec preteklega leta iztekel zadnji mandat v upravnem odboru Wade. Iz vsega sveta prihajajo zahvale in pokloni njegovim neomajnim prizadevanjem za čisti šport. Mnogi v športu pa so si tudi oddahnili; morda jih ne bodo dobili.
Za številne nekdanje šampione, ki to v resnici niso bili, saj so si do medalj in slave pomagali z nedovoljenimi sredstvi, tudi za Lancea Armstronga in Marion Jones, je prepozno. Razkrili so jih prav po zaslugi Dicka Pounda, kanadskega odvetnika, nekdanjega plavalca, ki se ni ustrašil ne tožb na sodiščih ne groženj s smrtjo.
Majhne umazane skrivnosti športa niso več skrite
Leta 1998 mu je tedanji predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) Juan Antonio Samaranch zaupal priprave na ustanovitev Mednarodne agencije za boj proti dopingu. Wada je začela delovati leta 1999, Pound je bil njen prvi predsednik. Agencijo je vodil devet let, v tem času je pripravil in uvedel tudi svetovni protidopinški kodeks, s katerim so prvič v zgodovini poenotili pravila glede nedovoljenih poživil v vseh športnih panogah po vsem svetu. Po izteku predsedniškega mandata leta 2007 je ostal v upravnem odboru Wade, leta 2015 je vodil preiskavo, ki je razkrila sistemsko zlorabo dopinga v Rusiji. Tudi po "upokojitvi" in odhodu iz Wade pa ostaja član Mednarodnega olimpijskega komiteja, tam je trenutno član z najdaljšim stažem.
Trn v peti goljufom v športu
Rodil se je 22. marca 1942 v Ontariu v Kanadi. Bil je večkratni kanadski prvak v plavanju, leta 1960 je nastopil na olimpijskih igrah v Rimu, kjer je bil šesti na 100 metrov prosto in četrti s štafeto 4 x 100 metrov. Na igrah Commonwealtha leta 1962 je osvojil štiri medalje, bil je tudi rekorder Commonwealtha v disciplini 110 jardov prosto.
Po koncu športne kariere se je kot diplomirani pravnik podal v olimpijsko gibanje. Leta 1968 je postal sekretar kanadskega olimpijskega komiteja, med letoma 1977 in 1982 je bil njegov predsednik. Bil je direktor organizacijskega komiteja olimpijskih iger leta 1988 v Calgaryju in vodja odbora za uspešno kandidaturo Vancouvra za igre leta 2010.
Leta 1978 je bil izvoljen v Mednarodni olimpijske komite, v letih 1987-1991 in 1996-2000 je bil podpredsednik Moka. Po Samaranchevi upokojitvi je kandidiral za predsednika, a ni bil izvoljen.
Ves čas je bil znan kot neusmiljen kritik korupcije znotraj Moka, prevzel je vodenje preiskave korupcijskih škandalov na olimpijskih igrah v Salt Lake Cityju. Hkrati se je zavzemal za ostrejši nadzor nad dopingom in za strožja testiranja športnikov. Pred ustanovitvijo Wade so goljufi skoraj prosto izbirali s seznamov zdravil za izboljšanje učinkovitosti, pri tem pa ostali praktično nekaznovani, saj so testiranja izvajali le na večjih tekmovanjih, v vmesnih obdobjih pa ne.
A zadnji dobri dve desetletji je bil Pound z Wado trn v peti goljufov z dopingom. Za svoje devetletno obdobje predsednikovanja agenciji je dejal, da ni bilo velikih zmag, le niz osnovnih zadetkov, ki so pospešili boj proti dopinga. Velike "ribe", kot sta bila kolesar Lance Armstrong in sprinterka Marion Jones, so se znašle na naslovnicah, a vsakdanje delo nadzora nad pripravo in izvajanjem kodeksa Wade je bilo tisto, kar je postavilo temelje za globalno agencijo. "Menim, da je bil velik korak, da so idejo o neodvisni mednarodni agenciji sprejeli tako športno gibanje kot vlade," je dejal Pound. Glasen, drzen in na trenutke tudi nesramen je z dobrim orožjem napadel doping v športu, ohranil zanimanje javnosti za protidopinško bitko in umazano majhno skrivnost športa povzdignil v svetovni problem.
Afera Armstrong
Januarja 2001 je Pound za Le Monde izjavil, da je splošno znano, da kolesarji, ne samo tekmovalci na Touru, uživajo doping. Takoj se je oglasil Lance Armstrong, takrat že dvakratni zmagovalec največje kolesarske dirke na svetu, in Poundovo izjavo označil za nesprejemljivo. Pound je odvrnil le, da je začuden zaradi tako osebnega Armstrongovega odziva, saj sam ni omenjal nobenega imena. A prav v tistem času so znanstveniki v francoskih laboratorijih začeli raziskovati zamrznjene vzorce urina iz leta 1999 in z novimi metodami v njih odkrili povišane vrednosti eritropoietina (EPO). Čeprav vzorci niso bili označeni z imeni, je avgusta 2005 športni časnik L'Equipe objavil, da šest od 15 Armstrongovih vzorcev vsebuje povišane vrednosti EPO. Pound je takrat dejal, da je zdaj na Armstrongu in drugih, da pojasnijo, kako so se nedovoljene snovi znašle v njihovih vzorcih.
Glasen, drzen in na trenutke tudi nesramen je bil v boju zoper doping
Mednarodna kolesarska zveza je sprožila preiskavo, ki jo je vodil Emile Vrijman, nekdanji vodja nizozemske protidopinške agencije in kasnejši odvetnik športnikov, obtoženih zaradi dopinga. Maja 2006 izdano poročilo ni odkrilo nepravilnosti. Pound je Vrijmanovo poročilo označil za farso, Wada ga je uradno kritizirala kot pristransko, neobjektivno, špekulativno in v mnogih vidikih zmotno.
Lance Armstrong, takrat že sedemkratni zmagovalec Toura, je od Jacquesa Roggeja, predsednika Moka, zahteval, da Pounda izključijo iz olimpijskega gibanja. Februarja 2007 je etični komite Moka Poundu svetoval, naj bo v svojih javnih izjavah "bolj previden", a Pound je dejal, da je odgovoren Wadi, ne Moku. "Užival sem, ko so Lance Armstrong in vsi drugi šli nad mene, ker je bil to znak, da delam prav. Vsi slabi fantje so se prepoznali, zato je bilo zabavno," je Pound dejal za Reuters.
Morda pa bi otroke pošiljali le na taborjenje
Olimpijske igre in drugi športni dogodki se lahko kmalu spremenijo v gladiatorske igre, če bo zloraba prepovedanih poživil, kot na primer genetskega dopinga, tudi v prihodnje naraščala, je na zimskih igrah v Torinu leta 2006 dejal Dick Pound. "Če morajo tekmovalci danes postati kemični kiklopi ali genetski mutanti, da uspejo v športu, potem je bolje, da starši otroke pošiljajo le na taborjenje. Ne smemo dovoliti, da bi šport postal le igra gladiatorjev, ki bodo vedno bolj agresivni ter bolj in bolj nepomembni. To bi bila grozna izguba za šport," je v pogovoru za nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung dejal Pound.
Kaj pa hokejisti?
Dick Pound je leta 2005 "izrazil bojazen", da kar tretjina od 700 igralcev severnoameriške hokejske lige NHL uporablja steroide. "Pogovarjal sem se s komisarjem lige Garyjem Bettmanom in rekel je, da v hokeju ni nobenih težav. Jaz pa pravim, da težave so. Ne bi pretiraval, če bi rekel, da je tretjina igralcev na steroidih," je bil oster Pound. Vodstvo lige se je takrat na njegov pogovor za londonski Free Press ostro odzvalo in ga podučilo, naj se ukvarja z zadevami, na katere se spozna.
Pound je ostal skeptičen in neomajen, zatrdil je, da so pravila NHL preveč ohlapna in nejasna, saj ne preizkušajo nekaterih prepovedanih snovi, vključno z nekaterimi poživili - in to navkljub nekaj pozitivnimi testi med hokejisti v ligi NHL.
Leta 2012 je Mednarodna kolesarska zveza Lanceu Armstrongu zaradi dopinga razveljavila vse rezultate od avgusta 1998, tudi sedem zmag na dirki Tour de France, in mu dosmrtno prepovedala nastopanje na tekmovanjih pod njenim okriljem. Naslednje leto je Armstrong tudi sam priznal jemanje nedovoljenih sredstev.
Državni doping
Toda vse to so bili zgolj spopadi v primerjavi z neskončno vojno z Rusijo in dopingom, ki ga financira država, s čimer se je Pound ukvarjal v zadnjih letih. Poundova neodvisna preiskava leta 2015 je odkrila institucionalizirano shemo dopinga v ruski atletiki, ki je privedla do več preiskav in odkritja sistemskega dopinga pod okriljem države.
Ko je Pound odšel s predsedniškega mesta, je Wada izgubila svoj najmočnejši in najodmevnejši glas. Njegova naslednika, avstralski politik John Fahey in britanski športni administrator Craig Reedie, se nista ravno izkazala. Faheyja je Pound označil za nezavzetega, Reedie se je izogibal konfliktom z Mokom. Upe zdaj polaga v novega predsednika Witolda Banko, nekdanjega poljskega sprinterja in kasnejšega poljskega ministra za šport in turizem. "Banka je mlad, je športnik in mislim, da je odločen narediti čim več. V javne institucije prinaša svež veter," je dejal Pound.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
