Denis Bende Živčec
Zgodovina mila sega globoko v preteklost, saj so že Babilonci 2800 let pred našim štetjem prali volno in bombaž z mešanico masti in pepela, ki sta osnovni sestavini mila. Stari Egipčani so 1500 let pred našim štetjem z milu podobno substanco zdravili kožne bolezni. Ko je razpadel Rim in so se zaprla vrata večine javnih kopališč, pa je bilo konec malikovanja čistoče in vodnih užitkov - začelo se je namreč dolgo obdobje zanemarjanja osebne higiene, dokler ni Louis Pasteur leta 1600 odkril, da večja skrb za osebno čistočo zmanjšuje pojav bolezni.
Leta 1608 je v Ameriki stekla prva proizvodnja mila za prodajo, čeprav so ga ženske že desetletja pred tem same doma izdelovale iz pepela in masti. Angleški kralj Jakob I. je leta 1622 nekemu proizvajalcu odobril monopol pri izdelovanju mila, še dolgo pa je bil ta mali pravokotni košček dragocenosti privilegij višjega družbenega razreda, saj je bil drag kot žafran.
Od konca 18. stoletja do sredine 19. je na proizvodnjo mila vplivala industrijska revolucija. Razvoj strojev na električni pogon in kemijska odkritja so prepolovili stroške proizvodnje in milo je postalo dostopno vsem. Leta 1830 je B. T. Babbitt prodal prve posebej zavite, torej standardizirane kose mila - pred tem so namreč milo v ameriških trgovinah prodajali na funte (453,59 grama).
Leta 1879 so pri podjetju Procter & Gamble izdelali prvo milo na osnovi slonove kosti - to je bilo pravzaprav eno prvih mil, ki je bilo namenjeno za osebno higieno. Razvoj pa je šel še dlje, saj je angleško podjetje Lever Brothers leta 1895 v ZDA odprlo trgovino in predstavilo prvo odišavljeno milo Lifebuoy. Od trdega do tekočega mila je moralo preteči še veliko vode, saj so slednjega na tržišče poslali šele leta 1970.
Od žajfnic do dinamita
In kako nastanejo mila? Delimo jih na trda, ki vsebujejo natrij, in mehka oziroma tekoča, ki vsebujejo kalij. Pridobivajo jih s saponifikacijo iz maščob. Mešanico mil dobimo s segrevanjem naravnih masti, denimo telečjega loja in kokosovega olja ter lugov, ki zaradi svoje pH-vrednosti začasno spremenijo zaščitni sloj naše kože. Zdrava koža dobro prenaša tak zunanji "napad" in obnovi svoj zaščitni sloj v uri ali dveh. Luksuzna mila prepoznamo po močni parfumiranosti, prozorna mila pa poleg drugih sestavin vsebujejo še glicerin, alkohol in sladkor.
Če milu dodamo različna kemična sredstva za izboljšanje pralnih lastnosti, dobimo detergente (sintetična pralna sredstva), ki v nasprotju z mili niso biološko razgradljiva. V njih so sredstva za mehčanje vode, ki povečajo pralni učinek in so bolj škodljiva za okolje. Pralni praški vsebujejo mila, dišave in barvila, detergenti pa še mehčalce vode, sredstva za beljenje, barvila, dišave ter encime za odstranjevanje mastnih madežev.
Leta 1920 je Inštitut za čistočo v New Yorku napovedal vojno umazaniji, ko je zaprosil ameriške šolarje, naj se umivajo z milom. Leta 1930 so pričele tovarne, ki so izdelovale mila, sponzorirati dramske igre, zato so te dobile vzdevek "soap operas" ali "žajfnice". Med letoma 1939 in 1945, torej med drugo svetovno vojno, so milarne iz mil izločile večino glicerina, ki so ga potem uporabljali v proizvodnji nitroglicerina, eksplozivne sestavine dinamita. Leta 2001 je Američan Gary Sussman iz mila izrezljal 182 centimetrov visok kip strica Sama in ga razstavil v inštitutu Smithsonian.
Koristno za marsikaj, a ne za nego obraza
Koža je vsak dan izpostavljena škodljivim zunanjim vplivom. Na njenem površju se nabirajo delci prahu in mikroorganizimi in se mešajo s sebumom, ki ga izloča, zaradi česar nastajajo spremembe v ravnovesju njenega površinskega hidrolipidnega sloja. Da bi s kozmetičnimi sredstvi dosegli kar se da dobre in hitro vidne rezultate, pogosto naredimo napako in uporabimo preveč agresivna sredstva za čiščenje, ali pa ta uporabljamo prepogosto in nepravilno. Kakovostno sredstvo za čiščenje kože ne sme nadražiti ali izsušiti, marveč jo mora umiriti. Po čiščenju bi morala biti koža mehka, gladka in prožna. Očistiti jo moramo temeljito, vendar pri tem ne smemo porušiti ravnovesja v njenem hidrolipidnem sloju, ki je njena naravna in zelo pomembna zaščita pred škodljivimi zunanjimi vplivi.
Navadno milo je največji sovražnik kože na obrazu. Njegova sestava je alkalna, zato v dotiku z vodo postane preveč agresivno, za občutljivo, suho in tanko kožo pa celo nevarno. Da s sredstvom za čiščenje s kože ne bi odstranili ali poškodovali njenega hidrolipidnega sloja, mora biti njegova pH-vrednost podobna pH-vrednosti kože, torej med 5 in 6.
Če ne verjamete, da mleka in losjoni kožo očistijo dovolj temeljito in želite še naprej uporabljati milo, izberite tistega z ustrezno pH-vrednostjo. Gre za posebne proizvode, ki jih je mogoče kupiti v lekarni in vsebujejo snovi, ki s površja kože odstranjujejo umazanijo. Te snovi so pomešane z voski, polisaharidi, mehčalci in vlažilci. Že majhni odmerki teh sredstev zagotavljajo dovolj pene in temeljito čistijo kožo, vendar jih moramo po nanosu temeljito sprati. Edina pomanjkljivost teh posebnih mil je, da se na njihovem površju nabirajo prah in mikroorganizmi, ki se začnejo zaradi vlage hitro razmnoževati. Na občutljivi in poškodovani koži utegnejo zato izzvati reakcije ali iritacije. Da bi to preprečili, bi morali dati prednost tekočim čistilnim sredstvom, ki so pakirana v stekleničkah ali tubah.
Mleko in krema sta vaša zaveznika
Obstajajo različni proizvodi v obliki emulzij na osnovi olja in maščob, ki popolnoma razgradijo in odstranijo delce umazanije s površja kože. Po čiščenju s temi sredstvi je koža čista, pripravljena za nadaljnjo nego ali ličenje. Mleko ali kremo za čiščenje nanesemo na suho ali vlažno kožo, jo vanjo vtremo z nežnimi, krožnimi gibi in nato odstranimo, najprej s papirnatim robčkom, nato še z vodo. Čiščenje je mogoče dopolniti z brezalkoholnim losjonom, ki s kože odstrani ostanke maščob in sredstva za čiščenje. Mleko in krema za čiščenje morata imeti blago kislo pH-vrednost, saj samo tako ne bosta vplivala na uravnoteženo razmerje vode in sebuma v hidrolipidnem površinskem sloju kože. Sredstvo za čiščenje izberite tako kot kremo za dnevno ali nočno nego, torej glede na tip kože ter njene trenutne spremembe in stanje.
Mleko, losjon ali gel? Namesto teksturi bi morali več pozornosti posvetiti sestavi proizvoda, ki mora biti primeren tipu kože. Koristno pa je vedeti, da večina gelov na trgu po sestavi bolj ustreza mastni in problematični koži kot normalni in suhi. Losjoni so primerni za občutljivo kožo.
