Resnice in zablode o negi kože pozimi

1. zabloda:

Krema za obraz, ki jo uporabljamo vse leto, pozimi ne zadostuje za nego in zaščito kože.

Resnica: Ni res, da bi morali običajno dnevno kremo zavreči ali umakniti do naslednjega poletja. Če ne živite v ekstremno hladnem podnebnem pasu, bo običajna dnevna krema vaši koži tudi v zimskih mesecih zagotovila ustrezno nego in preprečila njeno izsušitev. Njeno učinkovitost lahko povečate tako, da najprej na obraz nanesete vlažilni serum. Njegova tekstura je zelo lahka, tako da ne vpliva na konsistenco in vpijanje dnevne kreme, ki jo uporabljate. Prednost seruma je tudi v tem, da prodre globoko v kožo, zaradi česar aktivne snovi, ki jih vsebuje, delujejo bolj učinkovito. Za zimske razmere je najbolje izbrati vlažilne serume s hialuronsko kislino, saj ta privlači in zadržuje vodo ter s tem povečuje volumen celic kože. Če opazite, da vaša običajna krema ne zadostuje, za nočno nego izberite tako, ki je bogata z glicerinom in bo preprečila dehidracijo ponoči, ko je koža najbolj izpostavljena izsušitvi.

2. zabloda:

V zimskih mesecih moramo spremeniti nianso tekočega pudra.

Resnica: Tudi če je bilo to nekoč res, danes ne drži več. Na voljo so namreč kozmetični proizvodi nove generacije, tudi o zdravju in vzrokih za staranje kože vemo veliko več, zato lahko njene poškodbe preprečujemo vse leto. Danes skoraj vsaka negovalna krema vsebuje zaščitne UV-faktorje. Vemo, da moramo kreme za zaščito pred soncem nanašati vsak dan, in to celo večkrat. Hkrati smo se navadili uporabljati sredstva za samoporjavitev vse leto, tako da ni več velike razlike v barvi kože obraza poleti in pozimi. Težavo lahko pomeni le to, kako se koža obnaša pozimi: poleti uporabljajte mat podlago, da omilite pretiran sijaj kože zaradi potenja, pozimi pa lahko taka podlaga obrazu vzame še tisto malo svežine. Zato vizažisti priporočajo, da pozimi izberete vlažilne podlage s satenastim učinkom in take, ki vsebujejo kombinacijo vode in glicerina.

3. zabloda:

Z vsakodnevnim uživanjem veliko vode lahko odpravimo suho kožo.

Resnica: Za ustrezno vlaženje je veliko bolj pomemben vnos hranilnih snovi kot pa količina vode, ki jo popijete. Če čez dan popijete na litre vode, morda v določeni meri prispevate k ohranjanju vlažnosti kože, vendar s tem hkrati pospešite izločanje tekočine iz organizma, kar pomeni, da ste, kar zadeva vlažnost, v najboljšem primeru na "pozitivni ničli". Da o tem, da morate vsakih petnajst minut na stranišče, niti ne govorimo. Prehrana, bogata z omega-3-maščobnimi kislinami, ki jih najdemo v sardelah in severnomorskih ribah, denimo lososu in slanikih, je lahko pozimi izredno učinkovita v boju proti izsušenosti kože. Te ribe so bogate tudi z alfalinolensko kislino, ki ima protivnetni učinek in je zelo pomembna za krepitev lipidnega sloja kože, zaradi česar ji učinkovito pomaga ohranjati naravne maščobe.

4. zabloda:

Bolj ko je vlažilna krema gosta, večji je njen vlažilni učinek.

Resnica: Vlažilne kreme z lahkotnejšo teksturo so lahko enako učinkovite. Stopnja njihove učinkovitosti ni odvisna od njihove konsistence, marveč od njihovih sestavin. Nobene potrebe ni, da kožo dušite z debelim slojem zelo goste dnevne kreme, saj bo njen videz veliko bolj svež, če boste uporabili proizvod z lahkotnejšo teksturo. Ali veste, v čem je razlika med težkimi in tako imenovanimi light kremami? Bogate in goste kreme večinoma sestojijo iz snovi z okluzivnim delovanjem (denimo petrolata in lanolina), ki preprečujejo izparevanje vlage. Nasprotno pa kreme z lahkotnejšo teksturo temeljijo na vlažilcih oziroma snoveh, ki privlačijo vodo v kožo. Ko boste v zimskih mesecih kupovali dnevno kremo za obraz, pozorno proučite sestavine in dajte prednost tistim, ki vsebujejo hialuronsko ali mlečno kislino. Vlažilci regulirajo stopnjo vlage v zgornjem sloju kože, zato je koža po uporabi takih krem videti bolj sveža in svetleča kot po nanosu gostih hranljivih krem.

5. zabloda:

Pozimi imamo več prhljaja, ker je koža bolj izsušena.

Resnica: Prhljaj je, če ga imate, na lasišču vse leto. Pozimi ste pač nanj bolj pozorni. Izsušenost kože namreč ne povzroča prhljaja, marveč glivica Malassezia globosa. V zimskih mesecih običajno nosimo temnejša oblačila, na katerih so bele luskice pač bolj vidne. Če bi se radi prhljaja znebili, velja za vse letne čase enak nasvet: uporabljajte šampon in balzam, ki vsebujeta cink pyrithion. Če prhljaj po mesecu dni še vedno vztraja, obiščite dermatologa, saj lahko gre za psoriazo.

6. zabloda:

Pozimi sonce ni tako močno kot poleti, zato nam tedaj niti ob sončnih dneh ni treba uporabljati kreme z UV-faktorji.

Resnica: Ker so temperature zraka nizke, še ne pomeni, da so sončni žarki za kožo manj nevarni. UVB-žarki so pozimi res šibkejši, vendar to ne pomeni, da kože ni treba zaščititi. Zaradi odboja od snežnih površin, poslopij in celo pločnika so lahko UVB-žarki, ki povzročajo opekline, tudi za 80 odstotkov bolj intenzivni. UVA-žarki, ki povzročajo pojav gub in raka, pa so, nasprotno, enako intenzivni vse leto. Če se odpravite ven na deževen in vetroven zimski dan, bodo UVA-žarki koži škodovali enako, kot če bi se sredi poletja sprehajali po plaži. Zato bi morali preparate za zaščito pred delovanjem sončnih žarkov uporabljati vse leto.

7. zabloda:

Zaradi mrzlega zraka se koža močno lušči.

Resnica: Za luščenje kože je pozimi najbolj kriv pregret zrak v zaprtih prostorih, v katerih bivamo. Ljudje, ki pozimi veliko časa preživijo na prostem, običajno nimajo tako izsušene kože in se jim ne lušči. V nasprotju z vročim ali vlažnim poletnim zrakom vročina v ogrevanih zaprtih prostorih intenzivno izsušuje kožo. Pomaga le to, da znižate temperaturo v prostoru in kupite vlažilec zraka, ki bo nadomestil primanjkljaj vlage.

8. zabloda:

Pozimi so kopeli boljša izbira od prhanja, ker z ležanjem v vodi izboljšamo vlaženje kože.

Resnica: Zimske vroče kopeli so pravzaprav ena izmed največjih napak, ki jih delajo ženske. Koža se v vročem poletnem vremenu poti. Enako se dogaja, ko se kopate v vodi, ki je toplejša od vašega telesa: pore se odprejo, tekočina izpareva. Ali ni to tisto, kar bi radi preprečili? Če uživate v kopelih, jih omejite na pet minut, za umivanje pa uporabite kremasto milo, ki vsebuje petrolat ali sončnično olje. Taki proizvodi na kožo ne delujejo agresivno, marveč jo prekrivajo s tankim zaščitnim slojem, ki preprečuje izgubo njenih naravnih maščob.

9. zabloda:

Pogosto depiliranje izziva rdečico ter povzroča grobo in hrapavo kožo na nogah.

Resnica: Britev ne odstrani samo dlačic, marveč tudi odmrle celice s površine kože. Če bi radi imeli vse leto gladko in žametno mehko kožo na nogah, jih pozimi ne nehajte depilirati. Najbolje bo, če boste to počeli dvakrat na teden in takoj potem na kožo nanesli debel sloj vlažilnega mleka.

10. zabloda:

Za mehčanje grobe kože stopal je pomembno samo vlaženje.

Resnica: Veliko bolj pomemben od vlaženja je reden piling stopal. Ne mislite, da je koža na vaših stopalih groba, ker uporabljate neučinkovito kremo. Koža bo namreč veliko bolje vpila vsako kremo, če boste z njenega površja prej odstranili zadebeljene sloje in odmrle celice.

11. zabloda:

Koža na ustnicah je spokana in groba zaradi nekakovostnega balzama.

Resnica: Veliko bolj verjetno je, da ste za take ustnice najbolj krivi sami, ker jih pogosto vlažite z jezikom. Vedno ko ustnice stisnete ali greste preko njih z jezikom, da bi jih navlažili s slino in tako vsaj začasno omilili njihov grob videz, si delate medvedjo uslugo. Slina je po sestavi kisla, zato ni čudno, da tanko in občutljivo kožo ustnic izsuši. Prisilite se, da boste nehali vlažiti ustnice, hkrati pa imejte vedno pri roki negovalni balzam na osnovi jojobinega olja in karitejevega masla.