Zvezdana Bercko
Z njegovimi junaki so odraščale številne generacije.
Mišek Miki je gotovo po vsem svetu najbolj znan in priljubljen risani lik, pravzaprav simbol za vse animirane risanke. Od rojstva njegovega očeta Walta Disneyja, ki je ustvaril še cel kup drugih likov, s katerimi so odraščale in še odraščajo generacije otrok po vsem svetu, njegovo podjetje pa je še zdaj eden največjih svetovnih zabavnih konglomeratov, je decembra minilo 120 let.
Walter Elias Disney se je rodil 5. decembra 1901 v Chicagu, otroštvo pa je preživel v kraju Marceline v Misuriju. Tam je prvič pokazal svoje risarske sposobnosti. Teta Maggie mu je podarila risarski blok in kmalu zatem je prvič dobil plačilo za svoje delo - njegov zdravnik, dr. Sherwood, je za sliko konja plačal pet centov. Walt se je uril s prerisovanjem karikatur iz časopisov, saj so bile to edine slike, s katerimi je odraščal. Njegov nestanovitni oče je kmalu opustil kmetovanje in družino preselil v Kansas City v Misuriju, kjer je kupil jutranji časnik. Sinovi so mu morali pomagati pri zgodnjem raznašanju časopisa. Walt je pozneje dejal, da so mnoge navade in rutina njegovega odraslega življenja izhajale iz discipline, ki mu jo je privzgojil oče. V Kansas Cityju je mladi Walt začel študirati risanje na dopisni šoli, kasneje pa je študiral na Kansas City Art Institute and School of Design. Njegov napredek je prekinila prva svetovna vojna, v kateri je sodeloval kot voznik reševalnega vozila ameriškega Rdečega križa v Franciji in Nemčiji.
Leta 1928 se rodi mišek Miki
Ko se je leta 1919 vrnil v Kansas City, je našel občasno zaposlitev kot risar v komercialnih umetniških studiih. Tam je spoznal Uba Iwerksa, mladega umetnika, ki je s svojim talentom močno prispeval k Waltovem zgodnjemu uspehu. Januarja 1920 sta ustanovila svoje podjetje Iwerks-Disney Commercial Artists, ki pa je kmalu propadlo, ker se je le malo ljudi odločalo za naročila pri neizkušeni dvojici. Disney je za nekaj časa odšel iskat srečo kot filmski režiser v Hollywood, a se je kmalu vrnil k animaciji.
MED MITOM IN RESNIČNOSTJO
- Zamisli za svoje delo je Disney črpal iz otroštva. Tako je glavna ulica v Disneylandu, imenovana Main Street, kopija glavne ceste iz Marcelina, kjer je odraščal.
- Leta 1925 je Disney kot tajnico zaposlil gospodično Lillian Bounds. Takoj ga je očarala in po nekaj zmenkih sta se 15. julija 1925 poročila.
- Prvi Disneyland so odprli 17. junija 1955 v Anaheimu v Kaliforniji.
- Mickey Mouse ima posebno vlogo tudi v ameriški politiki. Je največkrat napisano ime na volilnem lističu, ko se volivec ne strinja z nobenim od predlaganih kandidatov.
- The World Disney Company ima danes okoli 220 tisoč zaposlenih po vsem svetu in velja za enega najboljših delodajalcev.
Njegov prvi hollywoodski "studio" je bil v garaži njegovega strica Roberta. Tam je Walt delal dneve in noči, tam so nastali prvi animirani-igrani filmi, denimo Alica v čudežni deželi. V tem filmu so bili ozadje in nekatere stranske vloge narisani, glavno vlogo pa je igrala resnična oseba. Z bratom Royem sta ustanovila Disney Brothers' Studio, v katerem se jima je pridružil še Iwerks. Podjetje se je posvetilo animiranim filmom in ne več animirano-igranim. Prva junaka sta bila maček Felix in zajec Oswald. To je bil začetek značilnih Disneyjevih junakov - živalskih likov z osebnostjo. "Nočem, da so zgolj risbe, hočem, da oživijo," je pojasnjeval takrat 27-letni Disney.
Tak je bil leta 1928 videti mišek Miki.
Risanke z živalskimi junaki so bile vse bolj priljubljene, a pravi uspeh je prinesel šele animirani lik miške leta 1928. Večina Disneyjevih biografij navaja, kako si je lik miška skiciral na vlaku na poti iz New Yorka, vendar pa ni povsem jasno, ali si ga je v resnici sploh izmislil Disney ali pa morda njegov sodelavec Iwerks. Najverjetneje pa sta k oblikovanju lika prispevala oba. Mišek se je najprej imenoval Mortimer, kasneje pa ga je Disneyjeva žena Lillian preimenovala v Mickey Mouse oziroma Miki Miško. Prva krajša risanka o Mikiju z naslovom Plane Crazy (Preprosto nor) je bila tako kot vsa prejšnja Disneyjeva dela nemi film. Zanj ni bilo posebnega zanimanja, tudi za naslednjo nemo risanko ne. Ko pa je poslovnež Pat Powers priskrbel Disneyju sinhronizator za zvok, je nastala prva zvočna risanka z Miki Miško z naslovom Parnik Willie, ki je bila takojšnja uspešnica. Vse zvočne efekte je posnel Disney sam, Mikiju je glas posojal vse do leta 1946. Z Mikijem je bila že od začetka Mini, pozneje pa so se njegovim dogodivščinam priključili še Jaka Racman, Pepe, Pluton in drugi liki.
Že leta 1930 tudi pri nas
Mišek Miki si je s stripi, risankami, v zabaviščnih parkih, na oblačilih in nešteto drugih izdelkov podjetja Disney pridobil velikansko prepoznavnost, menda ga po svetu pozna več ljudi kot Božička.
Postal je tudi del slengovskega izrazoslovja. V ameriški angleščini lahko omemba miška Mikija pomeni nekaj nepomembnega, amaterskega ali trivialnega. V drugem delu kultnega Botra, denimo, Fredo svojo prevaro brata Michaela Corleoneja utemeljuje z dejstvom, da so mu vedno nalagali nepomembne naloge: "Pošlji Freda, naj naredi to, pošlji Freda, naj naredi tisto! Naj nekje poskrbi za kak nočni klub Mikija Miške!"
V Veliki Britaniji pa je Miki Miška lahko celo sinonim za nekaj, kar je slabe kakovosti ali ponarejeno; v začetku 80. let je premierka Margaret Thatcher Evropski parlament označila za "parlament miška Mikija".
Mikija smo že leta 1930 s pasico v časopisu Jutro prvič spoznali pri nas. Stripi so pogosteje izhajali v srbohrvaščini, tako da so se slovenskim bralcem v srce zapisala imena junakov v tem jeziku. Leta 1974 je srbska založniška hiša Politika začela tedensko izdajati Mikijev zabavnik v cirilici, kasneje še v latinici, od leta 1978 pa je v petnajstih letih izšlo nekaj manj kot 500 številk v slovenščini. Od leta 1994 do konca leta 2017 je izhajala revija Miki Miška, ki pa ji uspeha Zabavnika ni uspelo doseči.
Prve risanke so bile črno-bele, že leta 1932 pa so v Disneyjevem studiu začeli ustvarjati v barvah. Za barvno animacijo Flowers and Trees je Walt Disney tega leta dobil oskarja za najboljšo kratko vsebino v kategoriji animacij, istega leta je dobil še posebnega oskarja za oblikovanje Miki Miške. Mišek Miki je sicer dobil barve šele leta 1935.
Vseobsegajoč Disneyjev svet
Kratke risanke so bile vse bolj uspešne in priljubljene, a Disney se ni nameraval zadovoljiti s tem. Leta 1934 je začel načrtovati celovečerni animirani film, čeprav so vsi dvomili o uspehu, tudi njegova žena in brat Roy sta ga poskušala odvrniti od te ideje. Walt pa ni odnehal, natančno je preučil vsako podrobnost in tudi veliko eksperimentiral, kajti za celovečerno animacijo Sneguljčice in sedmih palčkov je želel doseči vrhunsko kvaliteto. Film so dokončali decembra 1937, v kinematografe pa je prišel februarja 1938 kot prvi barvni zvočni celovečerni animirani film. Postal je eden najbolj uspešnih in dobičkonosnih filmov leta, čeprav so otroci morali za ogled filma plačati le deset centov. Z izkupičkom Sneguljčice je konec leta 1939 odprl nov studio, imenovan Walt Disney Studios, in nadaljeval izdelavo celovečernih animacij. Tako so nastali Ostržek, Bambi, slonček Dumbo in drugi liki.
Walt Disney s svojim najbolj znanim junakom
V 50. letih so v Disneyjevih studiih začeli snemati tudi igrane in dokumentarne filme, bili so eni od prvih, ki so znali dobro izkoristiti nov medij, televizijo. V prvi televizijski oddaj One Hour in Wonderland (Ena ura v čudežni deželi) so prikazali odlomke svojih prejšnjih animacij, popeljali gledalce v zakulisje studia in jih seznanili s čarobnim Disneylandom, ki so ga gradili v Anaheimu v Kaliforniji in ga odprli 17. julija 1955. Leta 1955 so začeli predvajati tudi prvo vsakodnevno televizijsko oddajo, imenovano Mickey Mouse Club, ki je postala zelo popularna. Leta 1961 je tudi njihova televizijska oddaja prešla iz črno-bele tehnike v barvno in postala Prečudoviti Disneyjev svet.
Walt Disney je v svoji karieri dobil 59 nominacij za oskarja, kar 22-krat je bil uspešen in je domov odnesel zlati kipec. Obe številki sta rekorda, ki ju ni presegel še nihče. Prislužil si je tudi štiri častne oskarje.
Miška Mikija poznajo po vsem svetu.
Zadnji oskar mu je bil podeljen posmrtno, saj so Waltu Disneyju, ki je bil od mladih let verižni kadilec, sredi leta 1966 odkrili raka na pljučih. Kmalu zatem je 15. decembra 1966 umrl zaradi srčnega zastoja, star 65 let. Pokopan je na hollywoodskem pokopališču slavnih v Glendalu. Njegove projekte je nadaljeval brat. Podjetje The Walt Disney Company je še danes v lasti njegovih potomcev.
