Dnevi, ko samo štejemo. Tudi korake

Vsako jutro mi pač ni do smeha, ampak v četrtek me je okoli šeste odobrovoljil radijski refren "Čau, sonček, danes ni dobro bit' mrtev" banda Zmelkoow. Sonček, hvala ti, da si vnovič vzšel, čeprav se mi je v sredo ravno sredi dneva stemnilo pred očimi, ko sem slišal zdaj že ponarodelo "Pejmo se mal' hecat". Hec gor ali dol, ni heca, ko gre za naše zdravje.

S hrbtenico, zlepljeno za kavč, in s televizijskim pilotom na dlani ne bomo prišli nikamor - ne psihično ne fizično. Super so se spomnili na nekaterih šolah, da so januarja uvedli medšolsko tekmovanje v štetju korakov. Sešteli bodo kilometre učencev in na koncu zmagovalcem podelili simbolično nagrado. Bolje to kot teoretično znanje o premeru pingpong žogice. Zmagali bodo (in so) vsi, ki so se premaknili iz tople postelje in se zmigali v gozd ali park in naredili tistih nekaj tisoč korakcev in korakov. Moram reči, da na večernem sprehodu srečujem sosednje družine, ki jih prej nisem v živo videl že "sto let". No, vidite, še tako slaba stvar s seboj prinese nekaj dobrega v te manj dobre čase.

Seveda sta mi moja dva šolarja tudi na mojem telefonu aktivirala pedometer, ki je prej pridno spal, zdaj pa mi zagrizeno šteje, ko to hočem in nočem. V sredo mi je zabeležil 77 korakov, kar pomeni, da sem porabil cele tri kalorije. Tako pač je, če delaš od doma in mobilni telefon nemobilno počiva na mizi. V nedeljo sem bil bolj priden, z družino smo v slabi uri prehodili 7232 korakov oziroma dobrih pet kilometrov in potrošili 294 kalorij na osebo ... Problem pedometra je ta, da hitro postaneš odvisen od njega. Sploh, ker je teh deset tisoč korakov dolgoletna mantra bolj in manj specializiranih člankov, ki nam vcepljajo pomen telesne aktivnosti. Za nas po 50. letu je hoja (predvsem nordijska, a palic še nimam) najboljša oblika rekreacije, najbolj preprosta in najbolj poceni. Ni nujno, da vsak dan oddelamo predpisanih deset tisoč enot, že če jo do najbližje trgovine mahnemo peš (in ne z avtom), bomo za silo potešili svojo dušo in telo. Vsaj dober občutek bomo dobili, da nekaj vendarle lahko postorimo zase in za naše okolje. Dobrih občutkov pa nam zdaj manjka, a ne?