Dobili smo najdražjo violino: Okrašena je z najplemenitejšo kovino na planetu

Saša Britovšek Saša Britovšek
05.03.2023 02:30

Avstrijec Edgar Russ je izdelal najdragocenejšo novo violino na svetu. Na njej je 548 unikatnih kosov osmija.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Edgar Russ je izdelal najdražjo novo violino na svetu.
Osmiumart

Violine in viole veljajo za najdražje glasbene instrumente na svetu. In starejše kot so, vrednejše so, sploh če nosijo podpis znamenitega Antonia Stradivarija, najslavnejšega izdelovalca godal vseh časov. Njegovi instrumenti - menda jih je do danes ohranjenih okoli 650 - so danes stari tudi že krepko čez tristo let, a bogastva, ki jih prinašajo lastnikom oziroma prodajalcem, so skorajda nepredstavljiva. Stradivarka lahko namreč na dražbi doseže več kot deset milijonov, Stradivarijeva viola iz leta 1719 pa se je pred nekaj leti prodala za 45 milijonov dolarjev.

Kmalu pa bo javnosti predstavljena najdražja na novo izdelana violina na svetu. Njena izdelava se v teh dneh končuje in dobiva končno prestižno podobo. Njen avtor je priznani izdelovalec violin Edgar Russ iz avstrijske Štajerske. Sedeminpetdesetletni rokodelec, pravzaprav umetnik, se je z izdelovanjem instrumentov začel ukvarjati že kot deček. Navduševalo ga je vse, kar lahko ustvari mogočen zvok. Leta 1984, ko je imel komaj sedemnajst let, se je odpravil v meko godal, italijanski Cremono, kjer je obiskoval mednarodno šolo izdelovanja violin. Seveda akademija nosi ime enega in edinega Antoniusa Stradivarija, ki je pred tremi stoletji prav tako živel v Cremoni.

Osmija se ne da ponarediti

Edgar Russ, katerega izdelke držijo v rokah najslavnejši violinisti na svetu, končuje čisto poseben lesen inštrument. Ekstremno visoko vrednost violine določa njeno okrasje. Okrašena je namreč z najplemenitejšo kovino na svetu. Krasi jo kar 548 unikatnih kosov najdragocenejše plemenite kovine, osmija, vgrajenih v zlato, ter dodatnih 282 dragih kamnov - rubinov, safirjev in diamantov. Russ pove, da mu izziv ustvarjanja predstavljajo predvsem materiali. In prav zaradi tega je izbral najredkejšo, najobstojnejšo in neponaredljivo plemenito kovino. Po osmiju je violina tudi že dobila ime: The OS Violin. Prvič bo predstavljena 17. marca med uradno otvoritvijo Castle Casinoja v Vaduzu v Lihtenštajnu. Organizatorji si glede prodaje inštrumenta ne delajo skrbi, saj potencialni premožni kupci, zlasti iz Azije in arabskega sveta, napovedujejo svoj prihod. Zavedajo se namreč prestiža in vrednosti violine, ki naj bi dosegla nekaj milijonov evrov.

Najdražjo novo violino na svetu krasi najdragocenejša kovina na svetu, osmij.
Osmiumart

To ni prvi tovrstni izziv za Avstrijca Edgarja Russa. Nekoč je za omanskega sultana Quabusa izdelal violino, okrašeno z najdragocenejšimi kamni, njen obstoj pa je po navodilih sultana moral ostati skrivnost vse do njegove smrti. Sultan je umrl leta 2020, njegov inštrument pa je danes razstavljen v operi Muskat. Veličastno opero je prav tako dal zgraditi sultan sam, saj je bil strasten ljubitelj klasične glasbe in je v svoji operni hiši gostil največja imena klasične glasbe na svetu in priznane baletne ansamble.

Diamant prihodnosti

Zakaj je osmij tako dragocena in glede na količino najredkejša plemenita kovina, nam je pojasnil direktor Osmium inštituta Slovenija Alen Senekovič. "Da je bil osmij izbran za vdelavo v najdragocenejšo novo izdelano violino, gre pripisati vedno večji prepoznavnosti te kovine in izjemnim lastnostim, ki jih nudi. Gre namreč za plemenito kovino, katera ima najvišjo obstojnost, najvišjo volumentsko gostoto, največjo odbojnost gama žarkov in najvišjo vrednost med vsemi kovinami in spojinami. Osmija ni mogoče ponarediti, saj je prav vsak kos unikaten, certificiran v Nemčiji in zabeležen v svetovni bazi podatkov. Prav tako pa se osmij ponaša z izjemnim odbojem sončne svetlobe, kar so spoznali tudi izdelovalci nakita, ki so ga z razlogom poimenovali kar diamant prihodnosti."

Osmij je glede na količino najbolj redka od vseh plemenitih kovin, saj ga je kar 1500-krat manj kot zlata in 2500-krat manj kot srebra. Njegov edinstven modro-srebrni in modro-beli odboj svetlobe seže dalje kot pri diamantu. Svetloba se na kristalni površini ne lomi in ima izjemen odboj. Desetletje nazaj je osmij veljal za strupenega, potem pa so leta 2014 švicarski znanstveniki po naključju odkrili možnost, da osmij lahko kristalizirajo. Postopek je izjemno kompleksen in dolgotrajen, ves čas pa je soodvisnih kar 50 spremenljivk. Če pride do odstopanja le ene od teh spremenljivk, je proces kristalizacije neuspešen. Tako je v kristalinski formi popolnoma neškodljiv za telo in kožo, ob tem pa zaradi svoje obstojnosti za večno ohrani svoj sijaj. Zato ni čudno, da od njegovega lansiranja cena konstantno raste in predstavlja veliko zanimanje na borznih trgih. Do zdaj pa so ga v svojih izdelkih že uporabili tudi izdelovalci prestižnih ur.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta