Družbena diskriminacija: So necepljeni paraziti?

The Conversation
26.02.2023 02:00

Ljudje, ki niso cepljeni proti covidu-19, so v mnogih državah diskriminirani in veljajo za parazite.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Vsaka diskriminacija je škodljiva. 
Profimedia

Proti covidu-19 je bilo do zdaj po vsem svetu cepljenih že več kot pet milijard ljudi. Seveda pa veliko tistih, ki še niso bili cepljeni, morda ni imelo dostopa do cepiva, predvsem v revnejših državah. Toda precej ljudi se je preprosto odločilo, da se ne bodo cepili. Že dve leti, odkar so na voljo cepiva proti covidu-19, smo priča vse večjim in tudi vse zagrenjenim razhajanjem med cepljenimi ljudmi in tistimi, ki so se odločili, da se ne cepijo. Nedavno je bila v reviji Nature objavljena študija, v okviru katere so znanstveniki preučili razsežnosti te nestrpnosti in diskriminacije med cepljenimi in necepljenimi. Ugotovili so, da imajo ljudje, ki so cepljeni, v večini držav negativen odnos do tistih, ki niso. Zanimivo pa je, da niso našli prav veliko dokazov o tem, da imajo, ravno obratno, tudi necepljeni odklonilen odnos do cepljenih, ugotavlja Alessandro Siani, pomočnik predstojnika oddelka za biološke znanosti univerze v Portsmouthu.

Znanstveniki so opravili tri analize sestavljenih učinkov (conjoint analize), v katere so vključili več kot 15 tisoč ljudi iz 21 držav z vseh naseljenih celin. Uporabili so metode, zasnovane za opazovanje in merjenje predsodkov, izraženih na tri načine: afektivno (denimo v obliki negativnih čustev do določenih skupin ljudi), kognitivno (denimo v obliki negativnih stereotipov) in vedenjsko (denimo s podpiranjem izključevanja in odrekanja pravic).

Raziskava je pokazala, da se cepljeni ljudje do necepljenih diskriminatorno vedejo v vseh državah razen na Madžarskem in v Romuniji. Obratno pa so antipatijo necepljenih ljudi do cepljenih opazili le v Nemčiji in ZDA. V večini držav so bili predsodki do necepljenih tako hudi kot predsodki do pripadnikov družbenih skupin, ki so tradicionalno diskriminirane, kot so na primer priseljenci, nekdanji zaporniki in odvisniki od mamil.

Izkazalo se je, da si mnogi cepljeni ljudje ne želijo, da bi se kak njihov bližnji sorodnik poročil z nekom, ki ni cepljen (to je denimo primer afektivnega odziva). Hkrati necepljene velikokrat dojemajo kot nesposobne ali manj inteligentne (kognitivni odziv). Študija, ki je bila v okviru obsežnejše raziskave opravljena le v ZDA, je denimo razkrila, da bi morali po mnenju cepljenih ljudi necepljenim odreči nekatere temeljne pravice. Tukaj gre za primer vedenjskega odziva. Nekateri cepljeni ljudje so denimo menili, da bi morali necepljenim ljudem do določene mere omejiti svobodo gibanja. Manjši delež jih je zagovarjal celo uvedbo omejitev glede svobode govora, dostopa do ameriškega državljanstva in socialnih ugodnosti.

Ogroženi rojaki in družba?

Zanimivo je, da je bil diskriminacijski odnos do necepljenih ljudi hujši v državah z večjim družbenim zaupanjem in močneje razvito kulturo sodelovanja. Prebivalci teh držav so se pogosteje strinjali z izjavo "večini ljudi je mogoče zaupati", kot prebivalci držav z manjšim družbenim zaupanjem, kjer večina meni, da je "treba biti, kar se tiče ljudi, zelo previden". Avtorji študije razlagajo to ugotovitev skozi prizmo psihologije medčloveškega sodelovanja. V državah z močno razvitim občutkom za državljanske dolžnosti in individualno odgovornostjo do skupnega dobrega veljajo ljudje, ki žanjejo koristi od skupnih prizadevanj, ne da bi tudi sami prispevali svoj delež, za "parazite".

V tem kontekstu je to, da se človek cepi, del skupnih prizadevanj, med skupnimi koristmi pa so manjše tveganje za okužbo ter s tem razvoj bolezni in smrt, konec zaprtij javnega življenja itd. Države z večjim družbenim zaupanjem in močneje razvito kulturo sodelovanja so običajno tudi bolj učinkovite pri premagovanju epidemij. Zato je razumljivo in povsem normalno, da predvsem prebivalci teh držav gojijo negativna čustva do tako imenovanih parazitov, ki utegnejo s svojo odločitvijo, da se ne cepijo, ogroziti svoje rojake in družbo na splošno.

Čeprav so znanstveniki v okviru te študije odkrili več dokazov o diskriminatornem odnosu cepljenih ljudi do necepljenih kot obratno, obstajajo tudi skupine glasnih necepljenih ljudi, ki so precej sovražno nastrojeni proti cepljenim. Nekateri od njih denimo trdijo, da imajo biološko prevlado nad cepljenimi, in se razglašajo za "čistokrvneže". Neutemeljena ideja, da so cepljeni ljudje biološko šibkejši, je postala zelo priljubljena zlasti med skeptiki glede cepiv in teoretiki zarot. Stvari so šle že tako daleč, da včasih pacienti zavrnejo transfuzijo, ker ne želijo prejeti krvi, "omadeževane" s cepivi. Obstajajo tudi skrajni, vendar na srečo zelo redki razlogi za oklevanje, ko gre za cepljenje. Toda prav ti primeri so dokaz, da negativnega odnosa do drugače mislečih ne gojijo samo cepljeni ljudje.

Recept za razdeljenost

Čeprav socialna psihologija ponuja pojasnilo, zakaj cepljeni ljudje gojijo zamero do necepljenih, se moramo zavedati, da je škodljiva prav vsaka diskriminacija, usmerjena proti katerikoli družbeni skupini. Škodljiva ni le za tiste, ki so žrtev diskriminacije, ampak za družbo na splošno. Avtorji študije svarijo, da lahko predsodki do necepljenih kratkoročno zapletejo obvladovanje pandemije, denimo z odtujitvijo dela populacije, ki utegne tedaj biti še manj pripravljena upoštevati preventivne ukrepe. Dolgoročno gledano, tako pravijo, pa lahko družba konec pandemije dočaka precej bolj razdeljena, kot je bila pred njo.

Proticepilci in teoretiki zarot so sicer najpogosteje povezani s kontroverzami, vendar niso edini, ki sestavljajo necepljeno populacijo. Nekateri ljudje denimo zavračajo ali prelagajo cepljenje zaradi raznih bolezni, duševnih težav ali fobije pred injekcijami ali preprosto zato, ker so imeli v preteklosti negativne izkušnje z zdravstvenim sistemom. Ta študija poudarja, kako pomembno je, da vlade in zdravstveni delavci informacije, povezane z javnim zdravjem, posredujejo na transparenten in neobsojajoč način. Ključno je, da razumejo razloge, zaradi katerih ljudje oklevajo s cepljenjem, ter javnosti pojasnijo, zakaj je (tako za posameznika kot za celotno družbo) pomembno upoštevati preventivne ukrepe.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta