Vida Božičko
Delež cepljenih proti covidu je v Sloveniji pod evropskim povprečjem. Sicer pa je z vsemi odmerki cepljenih 44 odstotkov prebivalcev. Med starejšimi od 18 let je polno cepljenih 52 odstotkov prebivalcev, med starejšimi od 50 let pa 65 odstotkov. Kaj je z vsemi ostalimi? Nekateri se še nameravajo cepiti, vsi pa zagotovo ne. "A vseeno vseh, ki se ne želijo cepiti, ne moremo uvrščati med anticepilce," pravi Andraž Zorko, soustanovitelj agencije Valicon, kjer že od začetka pojava koronavirusa redno opravljajo raziskavo pod imenom Nova normalnost, s katero merijo spremembe v navadah v času epidemije.
To je skupina, ki je politično neopredeljena
"Nazadnje smo spraševali o tem, ali so posamezniki bolj za cepljenje ali bolj proti njemu. Tu ni nič strašno novega. Delež tistih, ki so proti, je približno enak ves čas epidemije. Zelo proti cepljenju jih je denimo okoli 16 odstotkov. Če pa križamo tiste, ki se zagotovo ne bodo cepili in so hkrati tudi zelo proti cepljenju, je takih okoli dvanajst odstotkov in te lahko zagotovo uvrstimo med anticepilce," razlaga Zorko, ki nad rezultatom ni presenečen. "Že v preteklih mesecih smo zaznavali podoben delež tistih, ki so izrazito nasprotovali ukrepom in menili, da korona ne obstaja. Ta delež se je ves čas gibal med 10 in 16 odstotki."
In kdo so ti ljudje? Pri Valiconu ugotavljajo, da je v tej skupini nekoliko več žensk, da je približno polovica vseh pripadnikov generacije Y oziroma milenijcev, torej mladih med 20. in 35. letom starosti. Izstopa tudi starostna skupina med 36 in 45 leti. "Njihova bistvena lastnost je, da gre pretežno za skupino, ki je politično neopredeljena. Nočejo biti ne levi in ne desni. Niso ne eno ne drugo in zelo visok delež te skupine ne hodi na parlamentarne volitve," pojasnjuje Zorko. Pravi pa še, da po izobrazbeni strukturi nobena skupina ne izstopa preveč. "Izobrazba tudi sicer v Sloveniji ni dober pokazatelj razlik pri raziskavah, a to več pove o šolskem sistemu kot o čemerkoli drugem. Imamo namreč visok delež visoko izobraženih ljudi in mogoče se bo treba vprašati, kakšen je kriterij, da si nekdo določeno stopnjo izobrazbe prisluži."
Da pomemben del mladih spada tudi v anticepilsko skupino, so v raziskavi ugotovili tudi na Centru za socialno psihologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. V raziskavo so vključili stare med 15 in 30 leti. Čeprav večina mladih cepljenju sicer ne nasprotuje, pa jih kar 30,2 odstotka cepljenje izrecno zavrača in se zato v naslednjih šestih mesecih ne nameravajo cepiti. Najbolj skeptični so mladi predvsem do cepljenja, ki ga več kot tretjina vprašanih, 35 odstotkov, razume kot poskus nadzorovanja populacije. Med mladimi jih 25 odstotkov meni, da je koronavirus izmišljotina farmacevtske industrije, 24,5 odstotka mladih se strinja s trditvijo, da cepivo proti koronavirusu povzroči neplodnost. Z vsemi tremi trditvami se najbolj strinja skupina mladih, ki se ne namerava cepiti.
Namesto verjetnosti iščejo gotovost
"Take razlage uvrščamo med teorije zarot. Gre za teorije, ki si jih ljudje ustvarijo o fenomenih, ki si jih ne znajo pojasniti. V osnovi gre za verjetje v neko elitno skupino, ki v ozadju usmerja celoten svet. Fenomen ni nov, take razlage so stare toliko kot človeštvo. Res pa je, da se te bolj razmahnejo v ekstremnih časih, kot so naravne katastrofe, vojne ter hude politične in ekonomske krize," pojasnjuje Bojan Musil, predstojnik oddelka za psihologijo na mariborski filozofski fakulteti.
Delež nasprotnikov je ves čas med 10 in 16 odstotki
Delež takih, ki v teorije zarot verjamejo, pa kljub vse bolj dostopnemu znanju ni nič manjši. "Res smo bolj obkroženi z različnimi informacijami, tudi bolj dostopne so nam, a teh virov ne preverjamo. Zadovoljimo se z nečim, kar nam je blizu po našem prepričanju oziroma naše prepričanje potrjuje, ne preverjamo pa relevantnosti. To je glavna past. Še več, take stvari se dogajajo tudi in ne da bi se tega zavedali s pomočjo algoritmov, ki so v ozadju socialnih omrežij in nam servirajo vsebine, ki so nam blizu. To nas uokvirja v lastne mehurčke oziroma sobe odmeva, ki naše laične hipoteze ves čas potrjujejo, drugih informacij pa ne slišimo," razlaga. Prav v krizah pa si ljudje še bolj kot sicer želijo jasnih odgovorov, ki pa jih znanost vedno ne more dati. Musil je zato prepričan, da znanstvene razlage težko enakovredno nastopajo naproti laičnim. "Pri znanosti smo dostikrat na področju verjetnosti, ljudje pa iščejo sigurnost, popolnost. Verjetnost jim namreč bega glavo. Tisti, ki se zatekajo k teorijam zarote, pa operirajo z anekdotičnimi opisi. Postrežejo s primeri, kot so – poznam nekoga, ki se mu je zgodilo to in to. Zanje to postane ultimativen dokaz in ljudje jim verjamejo."
Da se je s tem pojavom težko spopadati, je še prepričan psiholog, da pa zagotovo tudi skupina anticepilcev ni homogena in je zato ne bi smeli kot tako obravnavati. "Da take skupine marginaliziramo, je en pristop, drugi pa bi bil, da bi jim dali besedo. Zanimiv eksperiment bi tako bil, če bi anticepilcem ob vdoru v prostore televizije vseeno dali besedo. Dostikrat potem, ko slišimo te razlage, vidimo, da njihove razlage pač ne pijejo vode in tak neposredni dokaz morda ne bi bil slab. Je pa res, da se tukaj lahko zaplete na področju etičnega kodeksa novinarjev," še razmišlja.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
