Se spomnite madridskega Atletica iz druge lige? Ja, glede na poznejše podvige rdeče-belih se zdi nepojmljivo. A ravno v času, ko je šel skozi najbolj uničujoče obdobje svoje novejše zgodovine, je ponosni klub iz španske prestolnice dobil fanta, ki se je izstrelil med najboljše na svetu. Udaril močan pečat na zlato ero španskega nogometa. V srcu je vedno nosil prirojeno ljubezen, Atletico, za katerega je strastno navijal njegov dedek. Prejšnji petek pa končal kariero tam daleč na vzhodu, na terenih za na pol odslužene ase. Ker sam ni hotel postati odslužen. "Prej moram narediti konec temu," se je odločil Fernando Torres.
Ko so v Mariboru prvič igrali ligo prvakov, je tekmec iz prve evropske sezone vijoličastih, Atletico Madrid, brodil katastrofi naproti. Sezona 1999/2000 je bila zanj polom. Nad dolgoletnega šefa kluba Jesusa Gila se je zgrnila finančna preiskava, ko je moral za rešetke, šoka ni bilo mogoče skriti niti na igrišču. Atletico je zgrmel v drugo ligo in v njej čemel dve sezoni. Potem pa se je za rešitelja vrnil Luis Aragones, ki je leta 1992 Ljudski vrt osvojil s 3:0. Svoj ljubljeni klub je spravil nazaj med prvoligaše in mu dal Torresa. Mladeniča, ki se je s strašno strelsko statistiko prebijal skozi klubsko mladinsko šolo. Do tedaj so že vsi pozabili, da je bil najprej vratar. Tako pač gre to, kot milega fantiča te kolegi postavijo, kamor hočejo. In deček, ki je ostal deškega obraza, ki mu bo za vselej ostal vzdevek El Nino, fantič, pač ni mogel ukazovati. A njegovega ubijalskega instinkta za zabijanje golov ni bilo več mogoče spregledati. Tako hitro je šlo, da je bil pri 19 letih že kapetan Atletica.
Olala, ta bo prava
Takrat še ni vedel, da je tudi drugo življenjsko ljubezen, tisto nenogometno, že srečal. Dekle s primernim imenom Olalla je poznal od otroštva. Na Otoku se je medtem razvijala drugačna romanca. Angleži in Torres. Rus in Torres. Ko je Roman Abramovič leta 2003 kupil Chelsea, je iz Londona poskušal s prvo ponudbo, 30 milijonov evrov bi dal za 19-letnika. Atletico ga je zavrnil. Abramovič je še malo dvignil ceno. Spet zaman. Torres je naposled leta 2007 končal pri Liverpoolu, redsi so zanj morali plačati 38 milijonov, še nikoli prej za nikogar niso dali toliko. In še nihče pred Torresom ni tako hitro zabil 50 ligaških golov za rdeče z Anfielda.
"Vrnem se po velike stvari"
Tetovaža po Tolkienovo
Hja, očitno je Torres, tako velik oboževalec del J. R. R. Tolkiena, da ima svoje ime na roki tetovirano v tengwarju, izmišljeni pisavi iz Gospodarja prstanov, na igrišču moral skrbeti za "afere", ko pa se nanj niso lepile nikjer drugje. Nogometaši radi živijo življenja zvezdnikov. Torres pa je v svoji edini filmski vlogi, v obskurni španski komediji, odigral svojih 30 sekund "zvezdništva". Prizor je prav ... neumen. Skupina gangsterjev v prerivanju na letališki stezi izgubi ročno bombo, ki se odkotali pred letalo. Iz njega izstopi Torres, z bombo malce žonglira, nato pa jo "iz voleja" brcne tako močno, da eksplodira visoko v zraku. Tolpa ga slavi z mehiškim valom in ... to je to. Eni se gredo milijonske poroke in nanjo povabijo celo moštvo, Fernando in Olalla sta se leta 2009 vzela na pol na skrivaj, pred dvema pričama. V umiku iz Anglije je bila potrebna še neposrečena nogometna epizoda v Milanu, da se je otrok Atletica končno vrnil domov. Na stadionu Vicente Calderon ga je 4. januarja 2015 pričakalo 45 tisoč navijačev. Pa niti dan tekme ni bil. In ne, ni bila le nostalgija, Torres je doma pokazal, da še zna. Potem pa jo je lani mahnil igrat na Japonsko, kjer se mu je pred dvema mesecema utrnila ideja - konec! Pri 35 letih.
